četrtek, 31. december 2009

Srečno novo leto 2010!

S spodnjo voščilnico, ki se nahaja tudi na spletni strani, sem pogumno in uspehov polno 2010 zaželel strankam svojega podjetja - enako pa želim tudi vam, dragi obiskovalci! Srečno in uspešno v letu 2010!




torek, 29. december 2009

Najboljše orodje za pisanje blogov?

Sam sem se za pisanje bloga odločil za orodje in platformo Blogger, ki jo Google ponuja kot spletno storitev. Za orodje Blogger sem se odločil predvsem zaradi naslednjih prednosti:
  • orodje je spletna storitev, tako da za njeno uporabo ne potrebujem lastnega strežnika in gostovanja, saj mi le tega že ponuja Google (podobno, kot za storitev Gmail ne potrebujem strežnika, saj mi le-tega že ponuja Google)
  • orodje je brezplačno za uporabo
  • orodje je dokaj razširjeno in populizirano
  • orodje razvija Google, kar naj bi bil svojevrsten znak kakovosti
S storitvijo sem zadovoljen, kljub temu pa sem pričakoval več možnosti in več funkcionalnosti (ne da bi jih v resnici potreboval).

Pred kratkim sem začel pisati blog v angleščini, Best Resizer. V blogu pišem o tekočih nalogah in problemih, ki jih (uspešno) rešujem, ter o zanimivih tehnologijah, kot so spletne aplikacije, mobilne aplikacije, mobilne naprave, netbooki in podobno. Za pisanje bloga Best Resizer sem se odločil za orodje WordPress. Orodje je za uporabo brezplačno, vendar ni na voljo kot storitev. Za postavitev sem tako potreboval svoj strežnik in gostovanje. Ugotovil sem, da so glavne prednosti orodja WordPress naslednje:
  • orodje je razširljivo in ponuja zelo veliko število uporabnih razširitev (podobno, kot obstajajo razširitve za brskalnik Firefox)
  • uporabniški vmesnih za vnos prispevkov je uporabniško zelo prijazno in intuitivno
  • orodje je zelo razširjeno in je praktično prva izbira za pisanje blogov
  • za mobilni telefon Samsung Galaxy, katerega ponosni lastnik sem, obstaja mobilna aplikacija za pisanje in oddajo prispevkov
Glavna prednost Bloggerja se mi trenutno zdi ta, da ne potrebuje gostovanja, saj je na voljo kot storitev, glavna prednost WordPressa pa njegova razširjenost med uporabniki ter velika količina razširitev, s katerimi se njegove funkcionalnosti še dodatno bogatijo.

Dodatna prednost, ki jo ima plaforma Google Blogger, je izvoz vseh prispevkov. Na ta način naj bi bilo platformo mogoče kadarkoli zamenjati, prispevke pa uvoziti v drugo.

Za pisanje bloga bi se glede na napisana dejstva trenutno verjetno odločil za platformo WordPress. Kakšna bo vaša odločitev?

ponedeljek, 14. december 2009

Kaj je QR koda (QR code)?


Morda ste na spletu, v kakšnem časopisu ali na kakšnem velikem oglasu v mestu zasledili črno belo sliko, ki je izgledala podobno kot spodnja?

Gre za nekaj podobnega črtni kodi. Razlika je seveda očitna - koda ni črtna, ampak je sestavljena iz drugačnih oblik. Gre za 2d (dvodimenzionalno) kodo, ki lahko nosi več informacij kot črtna koda. Črte v črtni kodi predstavljajo le eno dimenzijo, zato je v 2D kodo mogoče shraniti primerno več podatkov.

Kateri podatki so primerni za hranjenje v QR kodi? Lahko se hrani številke (podobno, kot v črtni kodi), lahko se hrani besedila ali celo binarno vsebino. Kaj pa kot vsebino predstavimo, je odprto naši domišljiji. V kodo se tako najpogosteje shranjujejo sporočila, URL naslovi spletnih strani, telefonske številke ali vizitko v elektronski obliki.

Ime QR code predstavlja okrajšavo za Quick Response - ideja branja kode je namreč v tem, da naj bi bilo QR kodo mogoče hitro prebrati ter pokazati njeno vsebino. Temu je res tako. S pojavitvijo mobilnih telefonov, ki vsebujejo zmogljive procesorje in digitalne kamere, ima namreč veliko ljudi čitalce QR kode vedno s seboj. Morda celo vi, le da tega (še) ne veste! Praktična uporaba QR kode se je najbolj uveljavila kot dodatek pri oglaševanju (spletnih strani) storitev. Poleg oglasov so običajno napisani tudi URL naslovi spletne strani, kjer bralec lahko prejme več vsebine na temo oglaševanega izdelka. Redko si bodo bralci URL naslov zapomnili ali ga celo preverili v brskalniku. Zato si oglaševalci lahko s dotiskom QR kode na oglas manejo roke - bralec bo mobilni telefon le usmeril v oglas, potrdil izbiro in že se mu bo na mobilniku prikazala spletna stran izdelka, o katerem je prej bral še v tiskanem mediju. Sanje oglaševalcev postanejo resničnost!

Programov za mobilne telefone, ki omogočajo branje QR kode, je veliko. Sam uporabljam orodje BeeTagg, ki teče na mobilni platformi Android. Na mojem mobilniku Samsung Galaxy deluje brezhibno, hitro in nevsiljivo. Na seznamu drugih programov za branje QR kode se znajdejo še Kayna, I-nigna, Active Print, UpCode, QuickMark, SnapMaze, NeoReader ter bralniki izdelovalcev mobilnih telefonov, npr. Nokia Reader.

Za konec, sedaj ko že veste, kaj so QR kode, pa vam pošiljam še voščilo svojega podjetja - seveda v QR obliki! Usmerite svoj mobilni telefon vanjo (seveda vam kode ni potrebno tiskati, ampak jo lahko razvozlate kar preko zaslona) in uživajte v veselem decembru.


petek, 04. december 2009

Pošiljatelji neželene pošte

Pred kratkim sem pisal o nesposobnosti nekaterih slovenskih pošiljateljev (neželene) pošte, ki povezavo na odjavo od prejemanja novic sicer imajo, je pa ne upoštevajo ali povezave ne znajo ustrezno sestaviti. V vsakem primeru je odjava od takšnih novic nemogoča - vsaj na način, ki ga predlaga pošiljatelj.

Grešne kozle tokrat izpostavljam s konkretnimi primeri.

Revija Kapital
PošiljateljRevija Kapital obvestila
Besedilo: Če se želite odjaviti Kapitalovih elektronskih obvestih kliknite tukaj.
Povezava: http://www.revijakapital.com/kapital/mailinglista.php?prijavi=out&mailer_email={email}&rub={rub}
Napaka: Vnesli ste neveljaven elektronski naslov.

Finance.si
Pošiljatelj: Barbara.Kljucevsek@finance.si
Besedilo: Če ne želite prejemati tovrstnih sporočil, kliknite tu. 
Povezava: mailto:admin@finance.si?subject=ODJAVA
Napaka: Kljub poslanemu elektronskemu sporočilu sem še vedno nemoteno prejemal sporočila.

Lastminutecenter.si (Potovanje d.o.o.)
Pošiljatelj: Lastminutecenter.si > Potuj ceneje!
Besedilo: Če se želite odjaviti od prejemanja obvestil www.lastminutecenter.si, kliknite tukaj.
Povezava: http://www.lastminutecenter.si/fm_update.asp?email=xxx@xxx.com&freemailcustomerid=123456 [Elektronski naslov in številka stranke sta namenoma zakrita]
Napaka: Preko povezave za odjavo se spletna stran naloži, odjava preko gumba 'Potrdi' pa ne deluje. Ob ponovnem nalaganju strani je prejemanje novic še vedno vključeno, prav tako se novice še vedno pošiljajo.


Nove informacije: Lastminutecenter.si se je očitno zavedel, da odjavljanje od novic ne deluje. V nogo sporočil so pričeli dodajati naslednje besedilo:
Od prejemanja elektronskih novic se lahko odjavite tudi s poslanim sporočilom na e-mail: rezervacije@lastminutecenter.si

petek, 27. november 2009

Pošiljanje pošte in poštni seznami

Z bohotenjem spletnega marketinga se hitro zgodi, da se z veseljem prijavimo na poštni seznam kakega podjetja. Podjetje običajno ponuja kakšne zanimive storitve ali novice, še bolj pogosto pa se uporabniki ujamejo na ponudbo nagradne igre, ki za sodelovanej seveda zahteva prijavo na poštni seznam. Po slovenski zakonodaji mora podjetje omogočati naročenim, da se s seznama za prejemanje pošte odjavijo.

Pustimo na strani, da nekatera podjetja povezavo za odjavo v pošti bolj ali manj uspešno prikrijejo, tako da jo je čim težje najti. Razjezi me, da podjetje pošilja pošto, ki vsebuje povezavo na odjavo od prejemanja te pošte, povezava pa ali ne deluje, ali pa se podjetje na odjavo ne odzove. Tako se poskušam odjaviti od prejemanja posebne ponudbe spletne strani Lastminutecenter.si že kar nekaj časa, pa mi ponudbo še vedno pošiljajo. Seveda za take primere obstaja ustrezna inšpekcijska služba (večkrat preizkušena in skoraj vedno učinkovita), vendar bi se morala tudi podjetja zavedati, da smo uporabniki njihovih storitev potencialne stranke, od katerih imajo lahko koristi, in ne policaji, ki bomo skrbeli za pravilno delovanje njihovih spletnih strani in postopkov.

sobota, 21. november 2009

Google Chrome OS ali Google Computer?

Google je predstavil prvo delovno različico svojega operacijskega sistema Google Chrome OS oziroma Chromium OS. Operacijski sistem so hkrati izdali tudi kot odprto kodo. Izkazalo se je, da je Chrome OS več kot le operacijski sistem. Izdelka namreč ni mogoče namestiti na obstoječe računalnike (npr. vašega ali mojega), ampak za delovanje zahteva računalnike s posebno konfiguracijo. Torej pri Google-u niso izdelali le operacijskega sistema, ampak so izdelali (specifikacije za) povsem nov računalnik oziroma platformo.

sobota, 17. oktober 2009

Spletno nakupovanje - da ali ne?

V preteklih deset letih smo se počasi navajali nakupovanja preko spleta in spletnih trgovin. Vedno so bila prisotna vprašanja, ki so nas od nakupa bolj ali manj odvračala:
  • Varnost (Ali trgovcu lahko zaupam številko svoje kreditne kartice?)
  • Kredibilnost (Ali bom blago sploh prejel?)
  • Pomisleki v zvezi s fizičnim ogledom blaga (v pravi trgovini blago lahko vidim in se lažje odločim)
  • Pomisleki v zvezi z dostavo (Kakšni so stroški dostave? Koliko časa bom moral na blago čakati? Ali bom doma, ko bo poštar prinesel blago?)
Poleg pomislekov pa smo z leti začeli ugotavljati (in predvsem priznavati) tudi očitne prednosti spletnega nakupovanja:
  • Lažje primerjanje cen med različnimi trgovci
  • Možnost hkratnega nakupovanja in brskanja po spletu za informacijami o izdelku in odzivi uporabnikov, ki so izdelek že kupili
  • Nakupovanje brez gneče na parkiriščih ter brez gneče v trgovinah
  • Prihranek pri času, ki bi ga sicer porabili za pot do trgovine (ali trgovin)
Do danes še nisem zasledil strokovnega članka (torej ne tržnega) ali raziskave, ki bi dokazala, da v povprečju nakupovalci dajemo prednost spletnim trgovinam in ne fizičnim. Tudi ljudje, ki jih poznam, še vedno raje nakupujejo fizično, saj vidijo večje prednosti v taki vrsti nakupovanja. To seveda velja le za izdelke, ki jih je mogoče kupiti v bližini in ki niso v Sloveniji nekajkrat dražji kot v tujini.

Včeraj pa sem doživel presenečenje: v fizični ljubljanski trgovini z igračami, kjer sem iskal točno določeno igro, sem bil razočaran, ker nakupa ne morem opraviti tako udobno, kot preko spleta. V poplavi raznih iger za različne starosti, različna znanja in različna področja sem pogrešal iskalnik. Takega, kot ga ima vsaka spletna trgovina. Takega, kamor lahko napišeš ime igre, trgovina pa ti sama pove, kje se izdelek nahaja. Namesto, da bi do izdelka prišel s par kliki, sem se več minut prebijal po trgovini in iskal pravi izdelek - ki ga na koncu iskanja nisem našel. Ob izhodu iz trgovine praznih rok še vedno nisem vedel, ali izdelka nimajo, ali pa imajo le dobro skritega.

Med oddaljevanjem iz trgovine sem se zavedel, da sem osebno že prestopil prag, ko so zame prednosti spletnega nakupovanja večje, kot pa prednosti nakupovanja v fizični trgovini. Verjamem, da mi boste sledili tudi ostali.

četrtek, 24. september 2009

Plačevanje s storitvijo PayPal

Spletno plačevanje je pri veliki večini uporabnikov spleta še vedno nekoliko sumljiva zadeva. Če gre za strani, ki jim zaupamo, ponavadi ni težav. Če pa uporabniki želijo kupiti izdelek od prodajalca, ki ga ne poznajo (mali ponudniki izdelkov in storitev smo v večini nepoznani, kajneda?), pa zaupanje še ni ustvarjeno. Takrat je marsikomu težko zaupati številko kreditne kartice, saj so novice o njihovih zlorabah pogoste (dejanskih izrab ob pametnem ravnanju s karticami je kljub veliko novicam bolj malo).

Ker kupca želite obdržati kljub temu, da vam popolnoma ne zaupa, se lahko poslužite storitve PayPal. Storitev PayPal uporabnikom omogoča, da številko kreditne kartice zaupajo Paypal-u (ki mu zaupajo), vsem ostalim spletnih stranem, na katerih plačujejo, pa plačajo z uporabo storitve PayPal. Plačilo poteka tako, da vas prodajalec iz svoje trgovine preusmeri na PayPal, tam vpišete svoje geslo, potrdite plačilo, ter se vrnete nazaj na stran prodajalca, ki vam omogoči storitev ali pošlje izdelek. Preprosto, varno in med spletnimi uporabniki zelo razširjeno!

Če razmišljate o izrabi globalizacije in poiskati stranke v tujini, je uporaba storitve PayPal kot plačilnega sredstva zelo priporočljiva. V podjetju Mihov.com vam poleg izdelave, vzdrževanja in optimizacije spletnih strani nudimo tudi izdelavo integracije s PayPal. Integracija je preprosta, povezana spletna stran ali trgovina pa tako ponuja varen in svetovno razširjen način spletnega plačevanja.

petek, 18. september 2009

Globalizacija tudi v Sloveniji

Ste se kdaj vprašali, kdo so vaše stranke? To verjetno veste. Ste se kdaj vprašali, kdo bi lahko bile vaše stranke? Tudi to verjetno vsaj okvirno veste. So vaše potencialne stranke iz Slovenije? Najverjetneje.

Ste kdaj pomislili, da bi med vaše potencialne stranke vključili tudi tujce? Če se ukvarjate s prodajo izdelkov ali storitev preko spleta, je ta cilj dokaj enostavno dosegljiv. Spletne strani morate prevesti in ustrezno prilagoditi na tujo (ali mednarodno) kulturo, ponuditi katerega izmed načinov spletnega plačevanja (npr. kreditne kartice ali Paypal, katerega vam v vašo spletno stran lahko integrira tudi naše podjetje), pridobiti večje število "globalnih" obiskovalcev (ukvarjamo se tudi z optimizacijo strani za tujino), imeti odličen izdelek - in prodaja lahko steče! Se sliši preveč preprosto? Iz enega samega razloga: ker je resnično preprosto.

Sam se vsakič razveselim, ko prodam licenco za katerega izmed svojih shareware programov v Avstralijo (kot danes), v Puerto Rico (kot tri dni nazaj) ali na Češko (kot na začetku meseca).

petek, 11. september 2009

Obrnite recesijo sebi v prid

Če je tudi vaše podjetje zajela recesija, verjetno iščete načine, kako prihraniti kakšen evro, kako pridobiti kakšno novo stranko, ki bo plačevala račune, ter kako vsaj ohraniti obstoječi nivo poslovanja. Trošenje v tem času se ne zdi logična izbira, kajne?

Poglejte na isto temo še z druge strani. Tudi druga podjetja so se znašla v situaciji, kjer nižajo stroške za storitve, za katere mislijo, da jih ne potrebujejo. Predvsem pa nižajo stroške za storitve, ki ne prinašajo neposrednih, in takojšnjih dobičkov. To je rast cen storitev seveda ustavilo, nekatere cene so se celo znižale.

Če se ukvarjate z elektronskim poslovanjem ali če imate spletno stran, preko katere včasih ali pogosto pridobite stranko, je to za vas zlata priložnost! Cene spletnega oglaševanja so zaradi manjšega zanimanja oglaševalcev padle na nivoje, ki se jih spominjamo izpred nekaj let. Za enaka vložena sredstva v oglaševanje torej v teh časih lahko iztržite veliko več!  Seveda je odvisno od vas, kateri kanal boste izbrali za oglaševanje - razlika v cenah je najbolj opazna pri oglaševalskih mrežah, kjer ceno neposredno določa povpraševanje. Primer take mreže je storitev Google AdWords, ki ceno klika na oglas določa glede na povpraševanje oglaševalcev.

Če potrebujete pomoč pri aktivnostih vzpostavitve računa AdWords, se lahko obrnete na naše podjetje in z veseljem prevzamemo vzpostavitev računa in vodenje oglaševanja na svoja pleča.

Še vedno trdite, da je recesija slaba za vse?

torek, 01. september 2009

Gmail offline

Danes zvečer, ko je bila storitev Gmail nedosegljiva, sem spremljal ključno besedo 'gmail' na Twitterjevem iskalniku. Twitter stran z rezultati periodično osvežuje, tako da napiše, koliko novih tweetov se je pojavilo od iskanja naprej. Hitrost je bila neverjetna: v desetih sekundah se je nad storitvijo 'pritožilo' okoli 400 oseb! Zna kdo izračunati, koliko oseb uporablja Gmail? Zna kdo izračunati, koliko od teh ga uporablja za poslovno rabo?

Netbook ali moj mali prenosnik

Tudi sam sem že kar nekaj časa ponosni lastnik netbooka oziroma elegantno majhnega prenosnega računalnika. Pred letom in pol sem se namreč odločil za nakup mini prenosnika Asus EEE, na katerega sem takrat gledal bolj kot na igračo oziroma kos tehnologije, ki jo je pač potrebno imeti. Prenosnik ni bil posebej drag, zato sem ga kaj hitro kupil in se pričel z njim igrati. Nameščen je imel Linux, vendar je bil uporabniški vmesnik prirejen za popolne začetnike. Kljub temu, da to nisem, sem se odločil obdržati obstoječi vmesnik (zasnovan na operacijskem sistemu Xandros).

Kmalu sem ugotovil, da moj EEE ni le igrača, ampak pravi mali pomočnik. Skoraj vsako nalogo, za katero sem s ga zamislil uporabiti, je odlično opravil. Najbolj pa se lahko z njegovo uporabnostjo pohvalim pri uporabi na potovanjih, saj vsega skupaj tehta le 900 gramov. tako je, deset dekagramov manj kot kilogram - in to za vse funkcionalnosti mrežnega prenosnika.

Sedaj ga uporabljam za opravljanje kar nekaj nalog:
  • gledanje filmov (namesto predvajalnika)
  • na potovanjih za pregled elektronske pošte
  • na potovanjih za spletno telefonijo Skype (po potrebi tudi z obojestranskim videom)
  • na potovanjih za izdelavo varnostnih kopij fotografij iz digitalnega fotoaparata
  • na potovanjih za pisanje spletnega dnevnika
  • na potovanjih za hitre popravke spletnih strani ali drugih projektov, ki jih delam
  •  na potovanjih za rezervacijo hotelov, motelov, rent-a-car-a
In vse to mi nudi naprava, ki sem jo najprej kupil kot igračo! Skratka, uporabnost je kljub majhnosti mojega EEE-ja zelo velika (ali pa mora prav zato?).

sreda, 26. avgust 2009

So dobre prakse res tako dobre?

O dobrih praksah na področju informatike se veliko govori. V Sloveniji je najbolj popularen ITIL, nekje zadaj mu sledi Cobit. ISO 17799, ki pa se posveča predvsem varnosti v informacijskih sistemih, pa v Sloveniji ni preveč razširjen. V čem je razlog za tako nizko popularizacijo ogrodij dobrih praks v informatiki, če pa jih s pridom uporabljajo po vsem svetu?

En izgovor je sigurno majhnost, ki ga Slovenci pogosto uporabljamo. Delno izgovor celo drži, saj so ogrodja dobrih praks običajno pripravljena za velike organizacije, torej take z več tisoč zaposlenimi. V praksah je seveda navedeno, da je pomemben princip, in da so dobre prakse primerne tudi za manjše skupine, vendar se pogosto res izkaže drugače.

Drugi razlog, da vpeljave dobrih praks pri nas niso doživele tako toplega sprejema, kot smo tega vajeni iz tujine, pa tiči v tem, da se vpeljave praks pri nas ne znamo pravilno lotiti. Vse preveč je poskusa vpeljave praks by the book, torej natančno tako, kot je to predpisano. Vse premalo pa se pri tem zavedamo, da so postopki, ki jih imajo organizacije že definirane (in po njih običajno uspešno delujejo), vredni več kot dobre prakse. Dobre prakse bi morale obstoječe postopke optimizirati, jih dopolniti, morda kakšnega manjkajočega dodati - vendar po pameti! Upoštevanje ogrodij dobrih praks samo zato, ker je tako nekdo rekel, je samo po sebi slaba praksa.

Ko boste vpeljevali katerokoli izmed dobrih  praks v svoje podjetje, se torej prepričajte, da boste nalogo zaupali najbolj sposobnemu sodelavcu, ki se bo vpeljave lotil premišljeno in na osnovi že obstoječih postopkov, hkrati pa mu ne dajte preveč pristojnosti. V tem primeru se namreč izognete zelo verjetnemu scenariju, da bi mi principi iz dobre prakse oprali možgane ter da bi jih poskusil vpeljati v organizacijo za vsako ceno. Cena pa pri tem ni majhna: odhodi najboljših strokovnjakov, zaposlovanje birokratov in na koncu kaos ali celo stečaj podjetja.

sobota, 22. avgust 2009

Slovenski brezplačni programi

Tako kot v svetu obstaja veliko število avtorjev brezplačnih programov (freeware), tako jih imamo nekaj tudi v Sloveniji. Res, da je v Sloveniji to bolj redek pojav, vendar se pojavljajo tudi svetovni igralci, kot je npr. podjetje Webteh, ki brezplačno ponuja nekoč najbolj priljubljen predvajalnik video vsebin BSPlayer.

Drugi ponudniki brezplačnih programov so v večini manjši ponudniki (npr. Mihovi brezplačni programčki) ali podjetja, ki brezplačno ponujajo oskubljene verzije plačljivih polnih verzij programov.
Na spletni strani Primewares je objavljenih kar nekaj brezplačnih programov, ki so jih izdelali slovenski avtorji ali pa imajo vsaj uporabniški vmesnik v Slovenščini.

ponedeljek, 17. avgust 2009

Spletne strani turističnih agencij

Pri iskanju ustrezne počitniške destinacije (za ustrezno ceno) sem si tudi letos pomagal s spletom. Če kupujem ogromno drugih stvari preko spleta, bi si verjetno lahko kupil tudi počitnice - vsaj tako sem predvideval.

Izkazalo se je, da so spletne strani turističnih agencij preveč okorne in počasne, da bi omogočale ustrezno uporabniško izkušnjo. Objavljene cene so pogosto zavajajoče, saj se cena ob vsakem koraku pred rezervacijo še malo poveča. Najprej pri izbiri termina, potem pri izbiri tipa sobe, na koncu pa še s taksami in obveznimi doplačili ter prijavnino. Končna cena je bila tako tudi do 60% višja od tiste, ki so jo imeli izpisano pri ponudbi.

Poleg tega je ponudba, ki je objavljena na njihovih straneh, neažurna. Objavljene so ponudbe, ki jih ni več mogoče rezervirati, poleg tega pa nimajo objavljene ponudbe, ki jo pošiljajo po elektronski pošti oziroma delijo natisnjeno v poslovalnicah.

In kakšna je rešitev? Počitnice je še vedno najboljše rezervirati tako, da se fizično odpraviš v poslovalnico katere izmed agencij, najdeš dobrega agenta (svetovalca), ta pa na podlagi želja posameznika poišče tisto najbolj ugodno ponudbo.

četrtek, 13. avgust 2009

Promocija spletnih strani

Večina podjetij že ima svoje spletne strani, pa tudi veliko posameznikov se s svojo dejavnostjo ali hobiji predstavlja v spletu. Dejstvo je, da sama spletna stran ni dovolj, saj je spletno stran potrebno ustrezno promovirati. Daleč najbolj učinkovita promocija spletnih strani je preko spletnih iskalnikov, preko katerih uporabniki najdejo spletno stran tako, da iščejo po ključnih besedah in stran se pojavi med rezultati. Po možnosti čim bolj proti vrhu, saj je tako verjetnost, da bo stran opažena, toliko večja.

Večina promocije spletnih strani se zaradi tega izvaja kar neposredno na spletni strani sami. Stran je potrebno narediti iskalnikom tako zelo prijazno, da jo bodo med rezultati prikazali čim višje, če že ne na samem vrhu. K temu vsekakor prispeva vsebina spletne strani in uporabljene ključne besede in besedne zveze, poleg same vsebine strani pa iskalniki uporabljajo še mnogo dodatnih parametrov, ki vplivajo na uvrstitev strani. Naloga ponudnika spletne strani je, da bo stran optimiziral tudi za iskalnike, torej da bo vsebino, ki se na strani nahaja, tehnično zapisal tako, da jo bodo iskalniki lažje našli. Naloga ni pretežka, zahteva pa zelo dobro poznavanje spleta in delovanja iskalnikov.

Ko boste prepričani, da imate spletno stran dobro izdelano in da imate objavljeno dobro vsebino spletne strani, iskalniki pa vam še vedno ne bodo prinašali večine (ali premalo) obiskovalcev, je pravi korak optimizacija spletnih strani. za ponudbo se lahko obrnete tudi na naše podjetje.

četrtek, 06. avgust 2009

Internetni dostop na dopustu

Se vsako leto pogosteje srečujete s težnjo, da bi tudi na dopustu imeli dostop do spleta? Sam sem opazil, da pri izbiri hotela vedno bolj pomembno vlogo igra tudi dejstvo, ali hotel ponuja dostop do interneta. Če je dostop brezplačen, toliko boljše. Dostop je običajno brezplačen le v avli hotela (priklop z lastnim prenosnikom preko brezžičnega omrežja), v sobi pa je dostop pogosto plačljiv. Cene dostopa so v hotelih, kjer ta ni brezplačen, so še vedno dokaj oderuške. Namesto cene evra ali dveh na dan je cena običajno nad 6, pogosto okoli 10 do 15 evrov na dan. Primerjava s ceno mesečnega dostopa od doma ne zdrži.

Tudi izbira hotela je odvisna od tega, ali hotel ponuja brezplačni internetni dostop ali ne. Dvomim, da je ta lastnost všteta v število zvezdic hotela, menim pa, da bo to kmalu postala nuja.

Zanimivo je, da imajo običajno cenejši in manj prestižni hoteli internetni dostop pogosto brezplačen, medtem ko imajo prestižni hoteli tudi cene dostopa prestižne.

petek, 31. julij 2009

Brezplačno? Seveda, zakaj pa ne?

Na spletu ste verjetno večkrat že zasledili kakšno ponudbo storitev, ki so bile na voljo brezplačno. Ljudje, ki na splet (še) niso navajeni, pogosto podvomijo v tovrstne storitve, saj so preveč navajeni na fizični svet. Razumljivo, saj se v fizičnem svetu zelo poredko zgodi, da je kakšna storitev brezplačna. Morda v socializmu, ampak s pojavom kapitalizma brezplačnih stvari ni več. V spletu pa je stvar nekoliko drugačna. Kljub temu, da storitve ponujajo pridobitna podjetja, lahko veliko njih lahko uporabljamo brezplačno oziroma povsem zastonj. In med njimi je ogromno uporabnih, da ne bo pomote.

Kako jim uspe? Račun je preprost. Ena možnost je ta, da ima podjetje na voljo dve različici storitve. Prva, "oskubljena", je na voljo brezplačno, ampak ponuja manj možnosti, druga, "polna", pa ponuja več možnosti, a jo je potrebno plačati. Druga možnost, ki jo bolj ali manj uspešno uporablja tudi ta blog, pa je financiranje skozi oglaševanje. Preko oglaševalskih mrež je s kakovostno vsebino mogoče zaslužiti kar nekaj oglaševalskega denarja, ki lahko pokrije stroške storitev - na ta način jih je mogoče uporabnikom ponuditi brezplačno.

Spletni portal, kjer lahko pregledate večje število brezplačnih ponudb na enem mestu, je brezplacno.com, ki ponuja seznam tako brezplačnih stvari kot storitev na enem mestu.

Ne pozabite, da so v spletu brezplačne storitve pogosto bolj kakovostne od tistih, za katere bi morali plčati enkratni znesek ali mesečni prispevek za uporabo.

petek, 24. julij 2009

Uporabnik ali ustvarjalec spleta?

Kakšna je razlika med uporabnikom spleta in njegovim ustvarjalcem? Nekaj časa je bila ta razlika jasna: uporabnik je v vlogi odjemalca, ki vsebino bere, pridobiva informacije in uporablja storitve. Ustvarjalec spleta je bil tisti, ki je dal na voljo vsebino in informacije ter ponudil storitve.

Kaj pa socialna omrežja? Ta vsakega uporabnika spleta spremenijo tudi v ustvarjalca. S tem, ko uporabnik uporablja socialno omrežje, hkrati ustvarja vsebino in informacije za druge uporabnike.

Paradoks? Ne, napredek!

sreda, 22. julij 2009

Delavnica optimizacije spletnih strani

Pravkar mi je pod roke prišel marketinški material za delavnico optimizacije spletnih strani, oziroma drugače, vabilo, da na internetu postanete vidni. V oči me je najbolj zbodla cena delavnice: za tri dni je z davkom potrebno odšteti nekaj več kot 700 evrov! V času delavnice poleg teoretičnega dela udeleženci izdelajo spletno stran, podjetje pa jim jo brezplačno gostuje eno leto.

Zmotili sta me dve stvari. Oseba, ki delavnico vodi, je pred tem že izvajala delavnice na isto temo. Ene izmed njih se je udeležila tudi sodelavka, ki pa se je z delavnice vrnila zelo razočarana. Nivo komunikacije pod nivojem, nivo novo pridobljenega znanja praktično enak nič, reklame za spletne strani in storitve v lasti predavatelja oziroma organizatorja pa ogromno. Nič čudnega, da je strokovnjak, ki je prišel na seminar kot udeleženec, prizorišče zapustil že prvo uro.

Druga moteča stvar pa je cena delavnice, ki je vsekakor pretirana. Delavnice, ki jih izvajajo podjetja, ki se profesionalno ukvarjajo z izobraževanji, imajo nastavljene cene nekje od 100 do 200 evrov za enodnevne delavnice. Če gre za večdnevne, se cena ustrezno spusti. Res pa je, da pri tem ne ponujajo brezplačnih storitev v realni vrednosti okoli 50 evrov...

Podjetja oziroma osebe, ki delavnico izvaja, na tem mestu nimam namena imenovati, saj ne želim izvajati nelojalne konkurence - tudi moje podjetje se namreč ukvarja z optimizacijo spletnih strani in bogato znanje in izkušnje rade volje delimo s strankami. Povem lahko le to, da zgoraj opisano delavnico izvaja eno vidnejših oziroma najbolj samohvalnih podjetij (spletnega) marketinga v Sloveniji.

nedelja, 19. julij 2009

Računalništvo v oblaku

Pred kratkim je član uprave enega izmed pomembnejših slovenskih IT podjetij v članku napisal nekaj besed o dejavnostih, ki jih podjetje opravlja. Napisal je tudi nekaj besed o računalništvu v oblaku, iz katerih pa je bilo videti, da podjetje tega pojma še ni osvojilo. Pojem "računalništvo v oblaku" je pravilno uporabil v smislu pogleda v prihodnost, češ da je v tem prihodnost, nepravilno pa v smislu, da ga podjetje že ponuja, saj se je hitro navezal na strežniške storitve. Morda bomo imeli več sreče prihodnjič, ko bo kakšno podjetje izpeljalo kakšen uspešen ali vsaj delno uspešen projekt z infrastrukturo in storitvami v oblaku.

sreda, 15. julij 2009

Beleženje obiska spletne strani

Ali si predstavljate spletno stran, za katero lastnik ne bi vedel, koliko obiskovalcev jo vsak dan (teden, mesec) obišče?

Dandanes nam je samoumevno, da vsako podjetje, samostojni podjetnik in celo posameznik na svojo spletno stran doda tudi 'števec' obiska. Števec v narekovajih zato, ker so se števci, kot smo jih poznali pred deset in več leti, ki so javno prikazovali le število obiskovalcev, zelo spremenili. Najpogosteje števci (in njihovi rezultati) obiskovalcem sploh niso več vidni, lastniku spletnih strani pa omogočajo veliko več: grafični pogled nad obiskovalci, uporabljenimi brskalniki ter njihovimi nastavitvami, informacije o geografski lokaciji obiskovalcev, njihovo pot po spletni strani, čas zadrževanja na posamezni strani ter še druge zelo podrobne (in presenetljivo natančne) podatke. Običajno se za namestitev števca uporabi del izvorne kode, napisane v skriptnem jeziku javascript, ki s strežnika ponudnika storitve beleženja obiska naloži še dodatne knjižnice, ki zberejo potrebne podatke o uporabniku. Najbolj razširjena storitev beleženja obiskov je brezplačni Google Analytics, ki je poleg lastno razvitih rešitev (običajno slabših) v Sloveniji praktično edino dostopno orodje za beleženje obiska spletnih strani.

Preprosti števci obiskovalcev so z leti postala kompleksna orodja za beleženje obiskov, ki so prisotna praktično na vsaki strani, kjer lastnika zanima, kaj se z njo dogaja.

torek, 14. julij 2009

Arhiviranje spletnih strani

Danes mi je pod roke prišel razpis za arhiviranje spletnih strani, ki ga je razpisal Arhiv Republike Slovenije. Gre za sklop 5, kjer za postavitev koncepta in izdelavo ideje, kako bi se arhiviranje izvajalo, predvidevajo 5 svetovalnih čl/dni dela. Presenetilo me je to, da delo ocenjujejo le na 5 dni, saj na tem področju standardi niso postavljeni, pa tudi (uporabnih) praktičnih rešitev s svetlo izjemo Internetnega arhiva praktično ni.

Če pomislimo, kaj je arhiviranje spletnih strani, se nam odpre kopica moćnosti. Najprej se pojavi vprašanje, kaj je spletna stran, šele aksneje se lahko sprašujemo, kako bi jo lahko arhivirali. S statičnimi spletnimi stranmi ni težav, saj je kopija strani, kot jo vidi odjemalec, že primerna za arhiv. Statične strani, ki uporabljajo dinamično vsebino, npr. Ajax ali javascript, so že bolj zapletene za arhiviranje. Spletne aplikacije (kar je že skoraj vsaka namenska spletna stran) pa so svoje poglavje - tam bi bilo potrebno določiti pravila arhiviranja podatkovne zbirke, izvorne kode aplikacije ter prikaznega nivoja. V vseh primerih pa je seveda potrebno pomisliti še na gradnike, kot so slike, dokumenti in medijska vsebina.

Razpis, za katerega se mi 5 dni dela vsekakor zdi malo za izdelavo korektnega in kakovostnega izdelka.

sobota, 11. julij 2009

Razlika med brskalnikom in iskalnikom

Kot poroča Google, velika večina ljudi ne loči med brskalnikom in iskalnikom, saj naj bi bila meja pri uporabi med njima zabrisana. Razlika je kljub temu očitna.
Spletni brskalnik je programska oprema, ki omogoča brskanje po internetu, pregledovanje spletnih strani in uporabo spletnih aplikacij. Primeri brskalnikov so Internet Explorer, Mozilla Firefox ali Opera.
Iskalnik je spletna storitev, ki uporabniku omogoča iskanje po spletnih straneh, običajno na podlagi iskalnega pojma (ključne besede). Primeri iskalnikov so Google, Yahoo! ali Najdi.si.

četrtek, 09. julij 2009

Super, nov blog!

Tudi jaz sem ustvaril svoj blog. V njem boste lahko prebrali, s čim se ukvarjam med delom in uporabo internetnih tehnologij, s kakšnimi problemi in rešitvami se srečujem, ter predvsem, kakšna smislena ali nesmiselna vprašanja si pri tem zastavljam. Dobrodošli!