petek, 31. julij 2009

Brezplačno? Seveda, zakaj pa ne?

Na spletu ste verjetno večkrat že zasledili kakšno ponudbo storitev, ki so bile na voljo brezplačno. Ljudje, ki na splet (še) niso navajeni, pogosto podvomijo v tovrstne storitve, saj so preveč navajeni na fizični svet. Razumljivo, saj se v fizičnem svetu zelo poredko zgodi, da je kakšna storitev brezplačna. Morda v socializmu, ampak s pojavom kapitalizma brezplačnih stvari ni več. V spletu pa je stvar nekoliko drugačna. Kljub temu, da storitve ponujajo pridobitna podjetja, lahko veliko njih lahko uporabljamo brezplačno oziroma povsem zastonj. In med njimi je ogromno uporabnih, da ne bo pomote.

Kako jim uspe? Račun je preprost. Ena možnost je ta, da ima podjetje na voljo dve različici storitve. Prva, "oskubljena", je na voljo brezplačno, ampak ponuja manj možnosti, druga, "polna", pa ponuja več možnosti, a jo je potrebno plačati. Druga možnost, ki jo bolj ali manj uspešno uporablja tudi ta blog, pa je financiranje skozi oglaševanje. Preko oglaševalskih mrež je s kakovostno vsebino mogoče zaslužiti kar nekaj oglaševalskega denarja, ki lahko pokrije stroške storitev - na ta način jih je mogoče uporabnikom ponuditi brezplačno.

Spletni portal, kjer lahko pregledate večje število brezplačnih ponudb na enem mestu, je brezplacno.com, ki ponuja seznam tako brezplačnih stvari kot storitev na enem mestu.

Ne pozabite, da so v spletu brezplačne storitve pogosto bolj kakovostne od tistih, za katere bi morali plčati enkratni znesek ali mesečni prispevek za uporabo.

petek, 24. julij 2009

Uporabnik ali ustvarjalec spleta?

Kakšna je razlika med uporabnikom spleta in njegovim ustvarjalcem? Nekaj časa je bila ta razlika jasna: uporabnik je v vlogi odjemalca, ki vsebino bere, pridobiva informacije in uporablja storitve. Ustvarjalec spleta je bil tisti, ki je dal na voljo vsebino in informacije ter ponudil storitve.

Kaj pa socialna omrežja? Ta vsakega uporabnika spleta spremenijo tudi v ustvarjalca. S tem, ko uporabnik uporablja socialno omrežje, hkrati ustvarja vsebino in informacije za druge uporabnike.

Paradoks? Ne, napredek!

sreda, 22. julij 2009

Delavnica optimizacije spletnih strani

Pravkar mi je pod roke prišel marketinški material za delavnico optimizacije spletnih strani, oziroma drugače, vabilo, da na internetu postanete vidni. V oči me je najbolj zbodla cena delavnice: za tri dni je z davkom potrebno odšteti nekaj več kot 700 evrov! V času delavnice poleg teoretičnega dela udeleženci izdelajo spletno stran, podjetje pa jim jo brezplačno gostuje eno leto.

Zmotili sta me dve stvari. Oseba, ki delavnico vodi, je pred tem že izvajala delavnice na isto temo. Ene izmed njih se je udeležila tudi sodelavka, ki pa se je z delavnice vrnila zelo razočarana. Nivo komunikacije pod nivojem, nivo novo pridobljenega znanja praktično enak nič, reklame za spletne strani in storitve v lasti predavatelja oziroma organizatorja pa ogromno. Nič čudnega, da je strokovnjak, ki je prišel na seminar kot udeleženec, prizorišče zapustil že prvo uro.

Druga moteča stvar pa je cena delavnice, ki je vsekakor pretirana. Delavnice, ki jih izvajajo podjetja, ki se profesionalno ukvarjajo z izobraževanji, imajo nastavljene cene nekje od 100 do 200 evrov za enodnevne delavnice. Če gre za večdnevne, se cena ustrezno spusti. Res pa je, da pri tem ne ponujajo brezplačnih storitev v realni vrednosti okoli 50 evrov...

Podjetja oziroma osebe, ki delavnico izvaja, na tem mestu nimam namena imenovati, saj ne želim izvajati nelojalne konkurence - tudi moje podjetje se namreč ukvarja z optimizacijo spletnih strani in bogato znanje in izkušnje rade volje delimo s strankami. Povem lahko le to, da zgoraj opisano delavnico izvaja eno vidnejših oziroma najbolj samohvalnih podjetij (spletnega) marketinga v Sloveniji.

nedelja, 19. julij 2009

Računalništvo v oblaku

Pred kratkim je član uprave enega izmed pomembnejših slovenskih IT podjetij v članku napisal nekaj besed o dejavnostih, ki jih podjetje opravlja. Napisal je tudi nekaj besed o računalništvu v oblaku, iz katerih pa je bilo videti, da podjetje tega pojma še ni osvojilo. Pojem "računalništvo v oblaku" je pravilno uporabil v smislu pogleda v prihodnost, češ da je v tem prihodnost, nepravilno pa v smislu, da ga podjetje že ponuja, saj se je hitro navezal na strežniške storitve. Morda bomo imeli več sreče prihodnjič, ko bo kakšno podjetje izpeljalo kakšen uspešen ali vsaj delno uspešen projekt z infrastrukturo in storitvami v oblaku.

sreda, 15. julij 2009

Beleženje obiska spletne strani

Ali si predstavljate spletno stran, za katero lastnik ne bi vedel, koliko obiskovalcev jo vsak dan (teden, mesec) obišče?

Dandanes nam je samoumevno, da vsako podjetje, samostojni podjetnik in celo posameznik na svojo spletno stran doda tudi 'števec' obiska. Števec v narekovajih zato, ker so se števci, kot smo jih poznali pred deset in več leti, ki so javno prikazovali le število obiskovalcev, zelo spremenili. Najpogosteje števci (in njihovi rezultati) obiskovalcem sploh niso več vidni, lastniku spletnih strani pa omogočajo veliko več: grafični pogled nad obiskovalci, uporabljenimi brskalniki ter njihovimi nastavitvami, informacije o geografski lokaciji obiskovalcev, njihovo pot po spletni strani, čas zadrževanja na posamezni strani ter še druge zelo podrobne (in presenetljivo natančne) podatke. Običajno se za namestitev števca uporabi del izvorne kode, napisane v skriptnem jeziku javascript, ki s strežnika ponudnika storitve beleženja obiska naloži še dodatne knjižnice, ki zberejo potrebne podatke o uporabniku. Najbolj razširjena storitev beleženja obiskov je brezplačni Google Analytics, ki je poleg lastno razvitih rešitev (običajno slabših) v Sloveniji praktično edino dostopno orodje za beleženje obiska spletnih strani.

Preprosti števci obiskovalcev so z leti postala kompleksna orodja za beleženje obiskov, ki so prisotna praktično na vsaki strani, kjer lastnika zanima, kaj se z njo dogaja.

torek, 14. julij 2009

Arhiviranje spletnih strani

Danes mi je pod roke prišel razpis za arhiviranje spletnih strani, ki ga je razpisal Arhiv Republike Slovenije. Gre za sklop 5, kjer za postavitev koncepta in izdelavo ideje, kako bi se arhiviranje izvajalo, predvidevajo 5 svetovalnih čl/dni dela. Presenetilo me je to, da delo ocenjujejo le na 5 dni, saj na tem področju standardi niso postavljeni, pa tudi (uporabnih) praktičnih rešitev s svetlo izjemo Internetnega arhiva praktično ni.

Če pomislimo, kaj je arhiviranje spletnih strani, se nam odpre kopica moćnosti. Najprej se pojavi vprašanje, kaj je spletna stran, šele aksneje se lahko sprašujemo, kako bi jo lahko arhivirali. S statičnimi spletnimi stranmi ni težav, saj je kopija strani, kot jo vidi odjemalec, že primerna za arhiv. Statične strani, ki uporabljajo dinamično vsebino, npr. Ajax ali javascript, so že bolj zapletene za arhiviranje. Spletne aplikacije (kar je že skoraj vsaka namenska spletna stran) pa so svoje poglavje - tam bi bilo potrebno določiti pravila arhiviranja podatkovne zbirke, izvorne kode aplikacije ter prikaznega nivoja. V vseh primerih pa je seveda potrebno pomisliti še na gradnike, kot so slike, dokumenti in medijska vsebina.

Razpis, za katerega se mi 5 dni dela vsekakor zdi malo za izdelavo korektnega in kakovostnega izdelka.

sobota, 11. julij 2009

Razlika med brskalnikom in iskalnikom

Kot poroča Google, velika večina ljudi ne loči med brskalnikom in iskalnikom, saj naj bi bila meja pri uporabi med njima zabrisana. Razlika je kljub temu očitna.
Spletni brskalnik je programska oprema, ki omogoča brskanje po internetu, pregledovanje spletnih strani in uporabo spletnih aplikacij. Primeri brskalnikov so Internet Explorer, Mozilla Firefox ali Opera.
Iskalnik je spletna storitev, ki uporabniku omogoča iskanje po spletnih straneh, običajno na podlagi iskalnega pojma (ključne besede). Primeri iskalnikov so Google, Yahoo! ali Najdi.si.

četrtek, 09. julij 2009

Super, nov blog!

Tudi jaz sem ustvaril svoj blog. V njem boste lahko prebrali, s čim se ukvarjam med delom in uporabo internetnih tehnologij, s kakšnimi problemi in rešitvami se srečujem, ter predvsem, kakšna smislena ali nesmiselna vprašanja si pri tem zastavljam. Dobrodošli!