ponedeljek, 27. december 2010

Buf na Celovški samo še ta teden

Dober teden nazaj sem se spraševal, ali Buf na Celovški zapirajo. Danes, ko se je začel 'praznični' teden, ko ima veliko otrok počitnice in posledično staršev dopust, pa je to postalo še bolj očitno. Pozanimal sem se pri dveh zaposlenih ter izvedel, da Buf res zapirajo. Deloval bo le še dva dneva, torej do srede - zaprli ga bodo še pred novim letom.

Namesto Bufa bodo odprli novo restavracijo, ki bo ravno tako ponujala malice in kosila ter še dodatno kitajsko hrano. Lasnik bo morda isti, kot je lastnik kitajske restavracije Štorklja.

Januarja bo restavracija zaradi obnove zaprta, tako da naj bi jo na novo odprli šele februarja 2011.

petek, 24. december 2010

Želim vam vesele praznike in srečno novo leto 2011!

sobota, 18. december 2010

Restavracija Buf na Celovški zapira svoja vrata?

Na Celovški cesti, kjer imamo po od poletja naprej poslovni prostor, smo se dodobra navadili na samopostrežno restavracijo Buf, ki poleg malic in kosil nudi še italijansko in mehiško hrano po naročilu. Ponudba je pestra, saj je vsak dan poleg redne ponudbe na voljo še sedem menijev. Po izgledu obiskovalcev bi ocenil, da so glavne stranke študenti, ki jejo na študentske bone, ter zaposleni v bližnjih poslovnih stavbah. Glede na poznane ljudi, ki sem jih srečal v restavraciji, pa se na malice vozijo tudi iz drugih delov Ljubljane.

Kakorkoli, pred kratkim mi je prišlo na uho, da so Restavracijo Buf prodali ter da je zaprla svoja vrata. Glede na to, da sem še ta teden tam jedel, se mi informacija ni zdela verodostojna. Vse dokler nisem med kosilom opazil treh Kitajcev, ki so sedeli v baru, niso naročili ničesar ter se vidno (slišal jih nisem, pa tudi če bi jih, verjetno ne bi kaj dosti pomagalo) pogovarjali o renoviranju ali opremljanju restavracije.

Iz doživetega sklepam, da so prostore, kjer je še danes Buf, res prodali, da bo Buf na Celovški v kratkem zaprl svoja vrata, ter da bo v doglednem času (po prenovi) na tej lokaciji na Celovški vrata odprla nova kitajska restavracija. Ki bo, glede na prostornost obednice Bufa, precej velika za slovenske razmere.

Kaj bi si vi želeli namesto Bufa?

sreda, 15. december 2010

Glasovanje za najboljšo kitajsko restavracijo v Sloveniji

Ena izmed naših storitev, ki jih ponujamo slovenski internetni publiki, je tudi portal kitajskih restavracij, na katerem obiskovalci lahko najdete podatke o vseh (ali večini) kitajskih, japonskih, mongolskih in azijskih restavracijah v Sloveniji. Trenutno imenik vsebuje več kot 60 restavracij, vsebino pa neprestano dopolnjujemo, ko se odpirajo nove restavracije ali ko izvemo za kakšno novo, ki je še nimamo vključene.

Portal prikazuje naslove, telefonske številke, spletne povezave, prikaz na zemljevidu in odpiralne čase za posamezno restavracijo. Po novem, od tega tedna, smo v ustvarjanje vsebine portala vključili tudi vas, obiskovalce. Za vsako izmed restavracij lahko podatke preprosto oceno (šolsko od 1 do 5), lahko pa podate opisno oceno zadovoljstva s storitvijo. Ocene uporabnikov, tako šolske kot opisne, so prikazane ob vsaki restavraciji, s čimer si obiskovalci in bodoče stranke restavracij lahko ustvarijo boljši vtis, kako je bila restavracija všeč drugim strankam.

Portal kitajskih restavracij je v Sloveniji osrednja stična točka ponudbe kitajskih ter azijskih restavracij, tako da vas vabimo, da svoje ocene vaših priljubljenih restavracij oddate tudi sami!

ponedeljek, 06. december 2010

Tikanje ali vikanje?

Pri razvoju uporabniškega vmesnika aplikacije, pa naj si bo spletna aplikacija, namizni program ali spletna stran, se pisec besedil slej ali prej sreča z vprašanjem, na katerega je vse prej kot enostavno odgovoriti. Aplikacije namreč z uporabnikom komunicirajo, zato se pojavi vprašanje, ali naj aplikacija uporabnika vika ali tika. Vprašanje se na prvi pogled sliši smešno, vendar ko malo bolj podrobno razmislite, odgovor res ni enostaven. Pa poglejmo, kakšne ima pisec besedil možnosti.

Aplikacija uporabnika tika
Pisci besedil (ali še pogosteje, kar razvijalci sami) se pogosto odločijo, da bo aplikacija uporabnike tikala. Na ta način dosežejo dva pozitivna učinka. Pisanje takih besedil je enostavnejše in pogosto na prvi pogled zgleda boljše, kot pa besedila, kjer uporabnika vikamo. Drugi pozitivni učinek naj bi bil na uporabnika aplikacije, saj naj bi se z njo počutil bolj povezan (kaj ne, saj se vendar tikata!) in bi jo zato raje in več uporabljal. Slabost takega pristopa je manjša resnost, ki jo aplikacija (ali predvsem spletna stran) uporabniku komunicira.

Aplikacija uporabnika vika
Vikanje že samo po sebi vzpostavi višji nivo komunikacije med aplikacijo ter njenim uporabnikom. Uporabnik je zaradi takega načina pisanja besedil od aplikacije bolj odmaknjen, med njima vlada določena mera spoštovanja. Vikanje je predvsem primerno za resne aplikacije, npr. bančne, državne in podobno. Seveda pa to še ne pomeni, da ni primerno tudi za druge strani in aplikacije, nasprotno! Z vikanjem dosežemo višjo stopnjo zaupanja, običajno pa so tudi pričakovanja uporabnikov take aplikacije ravno zato višja - vidijo, da gre za 'resno' stvar, zato od nje pričakujejo tudi 'resno' delovanje.

Aplikacija uporabnika nekaj časa vika, nekaj časa tika
Verjetno se strinjate, da tak način pisanja besedil ni primeren. Verjetno tudi verjamete, da se takemu načinu izogibajo pisci besedil. Vse to je sicer res, vendar že ob bežnem pogledu slovenskega spleta vidimo, da je večina aplikacij ali spletnih strani napisana prav na tak način. Predvsem to drži pri aplikacijah, ki so nastale ljubiteljsko ali v ekipi niso imeli vloge pisca besedil. Pogosto do razhajanj pride že zato, ker besedila pišeta dva pisca, ki se pred tem nista sporazumela o načinu pisanja. Pogosto gre v takih primerih za dva razvijalca (ali več), ki jima je pomembno, da zadeva deluje, manj pomembno pa je, da komunicira usklajeno. Drug primer, kjer se pojavlja mešano stanje jezika, pa je še posebej zanimiv. Imenujem ga 'vikanje iz strahu'. V teh primerih aplikacija uporabnika v vseh običajnih primerih tika (npr. klikni tukaj, oglej si ponudbo, ipd.), ko pa pride do napake ali izjeme, pa ga začne strogo vikati (npr. vpisali ste napačen naslov, ali res želite nadaljevati, ipd). Na uporabnika ima to seveda slab vpliv, saj (podzavestno) ob napaki doživi občutke spoštovanja, ki ga prej ni čutil (ali pa zahteve po spoštovanju, na kar se običajno odzove z uporom).

Ali naj uporabnik aplikacijo tika ali vika?
Seveda gre komunikacija v obe smeri, zato je tudi prav, da se vprašamo, kako naj uporabnik komunicira v smeri proti aplikaciji? Naj jo nagovarja s tikanjem ali z vikanjem? V tem primeru je praksa v slovenskem jeziku pokazala, da nimamo težav, če aplikacijo tikamo. Tako so ukazi za aplikacije namesto "tiskajte", "iščite" ali "shranite" kar preprosto "tiskaj", "išči" in "shrani". Na te oblike smo se navadili in jih v celoti sprejemamo, zato tudi ne prihaja do napačne ali mešane uporabe.

Kakšen je torej pravilen način?
Pravilni način seveda določite sami - ravno tako kot v fizičnem svetu se tudi pri komunikaciji preko aplikacij ali spletnih strani sami odločite, kakšno mero spoštovanja ali prijateljstva boste izkazali uporabnikom. Naše priporočilo je, da naj uporabnik aplikacijo vsekakor tika, kot je splošno sprejeto, aplikacija pa naj uporabnika vika. Tak način se je izkazal kot primeren pri večini aplikacij. Če se trudite, da bo vaša aplikacija 'mladostna' ter nagovarjala 'prijatelje', pa bo verjetno boljši način komunikacije preko tikanja.

Imam pa še en nasvet, ki je vreden več od same odločitve: kakorkoli se boste odločili, držite se svoje odločitve in bodite pri njeni uporabi konsistentni.

sreda, 01. december 2010

26. slovenski knjižni sejem

Danes v Cankarjevem domu opira svoja vrata 26. slovenski knjižni sejem, največji slovenski dogodek za ljubitelje in kupce knjig. Sejem se bo odvijal med 1. in 5. decembrom, odprt pa bo vsak dan med 9. in 20. uro. Na sejmu se bo predstavilo okoli 100 razstavljavcev. Omenim naj še, da ima Ljubljana v letu 2010 laskavi naziv svetovne prestolnice knjige.

Vstop na sejemsko prireditev je za vse obiskovalce brezplačen. Vabim vas, da si vzporedno z ogledom sejma in pred nakupom tujih knjig pogledate tudi ponudbo naše spletne knjigarne bestseller.si. Velika verjetnost je, da boste iskano tujo knjigo našli, saj naša ponudba obsega že 400 tisoč različnih knjig. Naše cene so zelo konkurenčne, zato obstaja tudi velika verjetnost, da boste želene knjige naročili pri nas.