petek, 30. december 2011

Srečno 2012!

Ekipa Mihov.com d.o.o. vam želi zdravo, srečno in uspešno leto 2012!



sreda, 28. december 2011

Vas zanima vrednost vaše nepremičnine?

GURS je na svojem spletnem portalu Prostor (http://e-prostor.gov.si/) danes objavil podatke o vrednosti nepremičnin. Do podatkov o vrednosti lahko pridete preko aplikacije Javni vpogled v nepremičnine.

Aplikacija Javni vpogled v nepremičnine je bila že do sedaj koristen pripomoček pri pregledu podatkov o stavbah, stanovanjih, parcelah in njihovih lastnikih. Že tako bogate podatke iz zemljiškega katastra in zemljiške knjige pa so danes dopolnili še s podatki o informativnih vrednostih nepremičnin, ki so jih zbrali in izračunali na podlagi vrednotenja, opravljenega v prejšnjih letih.

Aplikacija je do uporabnika prijazna, ima pa dve nevšečnosti: ne deluje v novejših različicah brskalnika Firefox in koda za dostop je zelo dolga in zelo težko uganljiva. Nasvet: uporabite brskalnik Google Chrome, pri prepisovanju kode pa upoštevajte, da morate razlikovati med malimi in velikimi črkami ter številkami.

Uporaba aplikacije je brezplačna in ne zahteva predhodne registracije uporabnika.

sreda, 27. julij 2011

Nagradne igre na bestseller.si

V okviru redne ponudbe več kot 700.000 knjig v spletni knjigarni bestseller.si smo svojim članom pripravili tudi več nagradnih iger. Srečni nagrajenci bodo do konca poletja bodo lahko vsak teden zadeli katero izmed praktičnih nagrad ali knjig. Prvo nagrado smo že podelili (set petih kazal bestseller.si), prijave za drugo nagrado se trenutno zbirajo (odsevni trak za športnike), nadaljnje nagrade pa bomo podelili vsak teden do začetka šolskega leta.

Podrobnosti o nagradni igri in prijava so na voljo v spletni knjigarni bestseller.si.

petek, 22. julij 2011

Google ukinja več storitev

Po precej uspešni objavi družabne storitve Google+ (Google Plus) so pri Googlu objavili, da se bodo v prihodnosti bolj posverili fokusiranju in postavljanju prioritet pri naboru storitev, ki jih ponujajo. V praksi to pomeni, da bodo zmanjšali nabor storitev, ki jih ponujajo strankam. Namen ukinjanja storitev naj bi bila možnost boljšega osredotočanja na njihove temeljne storitve (iskanje in oglševanje), na storitve, ki jih uporablja veliko število ljudi in so zelo popularne (Youtube, Android, Chrome) ter na nekatere nove storitve (Google+, Commerce, Local).

Tudi dejansko so pri Googlu že začeli z večjimi spremembami. Poleg sprememb grafičnega izgleda svojih aplikacij so začeli tudi z ukinjanjem storitev, ki pri uporabnikih niso popularne, pri Googlu zanje ne vidijo prihodnosti ali pa imajo s področjem drugačne načrte. V preteklem obdobju so ukinili naslednje storitve:

  • Google Health
  • Powermeter
  • Google Toolbar for Firefox
  • Google Labs
  • Google Directory
Ukinjanje storitev se je dogajalo tudi že pred letošnjo napovedjo. Kljub temu pa je bila količina ukinjenih storitev veliko manjša. Med najbolj opisovanimi, priljubljenimi ali storitvami z največjimi pričakovanji, ki so bile ukinjene,  so bile tudi Google Wave, Google Notebook, Lively, Google Answers in druge.


Precej verjetno je, da se bodo storitve, ki do sedaj niso imele Googlovega imena, preimeovale ali kako drugače zlile z drugimi storitvami - vsaj tiste popularnejše, ki jih ne bodo ukinili.

sreda, 20. julij 2011

Nadaljevanje grafične prenove Googlovih aplikacij


V začetku meseca sem pisal o tem, da Google postopoma prenavlja izgled svojih storitev. Poleg storitev, ki so navedene v prejšnjem prispevku, je bilo grafično prenovljenih še nekaj dodatnih storitev:
  • Blogger, ki nov design ponuja v okviru poskusnega Blogger in draft
  • Google Translate
  • Google Documents pomoč
  • Google Analytics (ob ročnem vklopu nove storitve)
Od naštetih je več sprememb le pri Bloggerju, saj druga dva nimata veliko elementov in ne nudita toliko funkcionalnosti.

Google bo z nadgradnjevanjem grafične podobe nadaljeval, saj imajo namen vse storitve narediti skladne z oblikovanjem storitve Google+ (Google Plus).

sobota, 02. julij 2011

Google prenavlja uporabniški izgled svojih aplikacij

S koncem junija 2011, ko je Google začel z javnim objavljanjem družabne storitve Google+, so začeli objavljati tudi grafično prenovo svojih storitev.

Uporabniki smo najprej lahko opazili črn (temno siv) trak na vrhu vsake storitve. Trak je bil prisoten že prej, vendar je bil neopazen in se je zlil s posamezno storitvijo. Poleg tega so se trakovi od storitve do storitve razlikovali. Vsebino trakov so poenotili pri vseh storitvah, traku pa so dali nov, bolj vpadljiv izgled. Verjetno je namen tega tudi promocija storitve Google+, saj se bo ob vklopu storitve na prvem mestu traku prikazala nova možnost, You+ (oziroma slovensko ti+).

Druga storitev, kjer so razlike opazne, je Googlova najbolj pomembna storitev, iskalnik. Razlike se kažejo v bolj 'svežem' oblikovanju, saj so razmaki med vrsticami večji, uporabljene barve so bolj pastelne (modra, rdeča, siva, oranžna), ikone niso več pisane, gumbi imajo manj besedila ali pa ikono namesto besedila (celo gumb Išči na podstraneh je sedaj le še povečevalno steklo). Sprememba iskalnika je bila najbolj pričakovana, saj je Google v preteklih mesecih izvajal večje število testov uporabnosti med naključnimi uporabniki iskanja.

Naslednja storitev, kjer so vklopili novo oblikovanje, je Google Calendar. Preko povezave 'Try the new look' v zgodnjem desnem meniju se bo naložilo oblikovanje, ki je usklajeno tistemu na iskalniku. Pastelne barve, večji razmaki med besedilom, stran deluje kot da bolj diha. Seveda pa 'polepšanje' oblikovanja skoraj vedno s seboj prinese tudi slabosti. V tem primeru trpi uporabnost storitve, saj se v tedenskem pogledu koledarja na zaslonu zaradi večjih razmikov vidita približno 2 uri koledarja dnevno manj kot pri starem oblikovanju. Tudi opisi dogodkov trpijo, saj sta bili prej vidni dve vrstici opisa (naziva) dogodka, sedaj pa zaradi večje pisave in razmaka le ena in pol. Če vam nova oblika koledarja ni všeč, lahko to pisno javite Googlu in preklopite na staro preko povezave 'Use the classic look'.

Drugačen način preklopa oblikovanja so izbrali v poštni storitvi Gmail. Tam imamo uporabniki na voljo novo oblikovanje preko izbire tem v nastavitvah. na voljo imamo dve temi, in sicer 'Preview' in 'Preview (dense)'. Obe temi Gmail oblikujeta z novimi pastelnimi barvami in modernim izgledom, na žalost pa tudi z večjimi razmiki med besedilom. Tema 'Preview' sledi razmakom iz ostalih storitev, tema 'Preview (dense)' pa razmike nekoliko zmanjša, vendar še vedno ne na toliko, kot v običajni obliki. Tudi v Gmailu trpi uporabnost: s temo 'Preview' (dense)' je v seznamu sporočil prikazanih 4 vrstic manj kot v privzeti obliki, pri temi 'Preview' pa kar 10 vrstic manj! Pri prikazu 25 vrstic v mojem primeru to pomeni, da je vidnih skoraj pol manj sporočil, kar je za aplikacijo, ki naj bi prihranila naš čas, ogromno. Če vam nova oblika Gmaila ni všeč, lahko izberete drugo temo (npr. privzeto Classic).

Trenutno spremembe oblike lahko še izklopite oziroma povrnete v prejšnje stanje (razen pri iskalniku, kjer te možnosti ni več). Pri izklopu sprememb imejte v mislih, da najverjetneje ne bodo na voljo za večno - slej ali prej bo Google preklopil vse uporabnike na novo oblikovanje.

Kaj si o grafični prenovi in spremembah mislite vi, mi napišite v komentar, če imate pa kakšne pripombe ali nasvete za Google, pa mu jih lahko sporočite preko spletnega obrazca.

četrtek, 30. junij 2011

Današnji izpad storitve Google Spreadsheets

Danes okoli devete ure zjutraj je prišlo do izpada storitve Google Spreadsheets, spletne elektronske preglednice, ki teče na oblaku. Uporabniki s(m)o dokumente sicer lahko odprli, vendar jih nismo mogli popravljati. Na vrhu strani se je pojavila napaka "Trying to reach google.com...", dokument pa se ni naložil do stanja, ko bi omogočal urejanje.


Google je napako priznal ob 12:17 preko Google Apps Status Dashboard, kjer so napisali,da napako občuti le 3,4 odstotke uporabnikov. Ob 13:42 so sporočili, da je bila napaka za nekatere uporabnike že odpravljena, za ostale pa bo "v bližnji prihodnosti" in da "je to le ocena in se lahko spremeni".


V podporni skupini Google Docs Help foruma uporabniki s to napako še vedno javljajo, da napaka zanje ni odpravljena - prav tako se napaka še vedno pojavlja tudi v našem podjetju.

četrtek, 23. junij 2011

Izšel je Firefox 5.0

Danes je Mozilla izdala novo različico brskalnika Firefox. To je v skladu z njihovim načrtom, da pospešijo pogostost izdaj večjih verzij in se s tem približajo bliskovitemu napredku brskalnika Chrome. Večjih vidnih novosti Firefox 5.0 ne prinaša, deloval pa naj bi hitreje ter varneje. Mozilla do konca leta 2011 načrtuje še dve večji izdaji brskalnika Firefox, in sicer različici 6.0 in 7.0.

torek, 07. junij 2011

8. junij - dan IP verzija 6

Jutri, 8. junija 2011, bo svetovni dan protokola IP verzija 6, ko bo veliko število ponudnikov infrastrukture in storitev za en dan preklopilo iz protokola IPv4 (ki ga uporabljamo vsi) na IPv6 (ki ponuja znatno večje število IP naslovov in s tem možnost priklopa znatno večjega števila naprav.

Google je v ta namen pripravil testno orodje IPv6 test, ki preveri, če boste 8. junija imeli težave pri uporabi interneta in storitev, ki so na voljo.


V Sloveniji so organizacije, ki se ukvarjajo z IPv&, v samem svetovnem vrhu. Več o IPv6 si lahko preberete pri Slovenski iniciativi za prehod na IPv6. Če boste jutri imeli težave pri dostopu do spleta ali do katere izmed priljubljenih storitev (Google, Facebook,...), potem boste lahko s precejšnjo gotovostjo vedeli, kaj je krivo.

ponedeljek, 28. marec 2011

Google Image Chart Editor za preprosto izdelavo grafikonov

V enem izmed prejšnjih prispevkov sem pokazal, kako lahko ustvarjate spletne diagrame s pomočjo orodja Google Chart Tools. Ogledali smo si možnost, kako se diagram sestavi s pomočjo urejanja URL naslova in nizanjem parametrov, ki vplivajo na izris grafikona.

Google je razvil in dal v poskusno rabo orodje Google Image Chart Editor (tudi Chart Tool), s pomočjo katerega lahko diagrame ustvarjate preko spletne aplikacije. Uporaba je preprosta, saj skoraj vse parametre lahko 'poklikate', torej izberete iz ponujenih možnosti oziroma vpišete želene podatke. Predogled grafikona se osvežuje z vsako menjavo polja, tako da rezultate svojega dela lahko sproti preverjate. Kot končni rezultat - grafikon - vam orodje nudi ali kopiranje URL naslova, kjer se izdelan grafikon naloži, ali HTML kodo, ki jo lahko vstavite v spletno stran ali poštno sporočilo.

Google Chart Tools, ki je bilo že prej mogočno spletno orodje, je z orodjem Image Chart Editor postalo uporabno še za širše množice, ki niso IT strokovnjaki ali nimajo želje urejati parametrov v naslovih URL.

torek, 15. marec 2011

Firefox 4 RC (kandidat)

Prejšnji teden je Mozilla objavila novo različico brskalnika Firefox. Ne gre še za končno različico, ampak za prvega kandidata za končno različico. Običajno pred končno izdajo objavijo dva ali tri kandidate, med katerimi kasneje eden (najboljši) postane končna različica.

Firefox 4RC je na voljo tudi v slovenskem jeziku, prenesete pa si ga lahko iz Mozilline uradne spletne strani.

ponedeljek, 07. marec 2011

Še celo Microsoft se želi znebiti Internet Explorerja 6

Za razvijalce spletnih aplikacij in še posebej spletne oblikovalce Internet Explorer 6 predstavlja neželeno težavo. Predvsem zaradi neupoštevanja standardov, že kar nekaj časa pa tudi zaradi svoje zastarelosti. Internet Explorer 6.0 je luč sveta namreč zagledal poleti leta 2001, torej skoraj pred desetimi leti. Kljub temu, da je Microsoft izdal precej popravkov (service pack, SP) in dve povsem novi različici brskalnika Internet Explorer 7.0 in 8.0, se stare verzije brskalnika večje število uporabnikov še vedno drži kot pijanec plota in ni videti, da se odločajo za nadgradnjo, posodobitev ali zamenjavo brskalnika za Mozilla Firefox ali Google Chrome.

Po desetih letih se je, kot kaže, zastarelega brskalnika naveličal tudi sam Microsoft. Objavili so namreč spletno stran, na kateri promovirajo neuporabo svojega brskalnika. Na strani za več držav objavljajo statistike o uporabi IE6 ter predvsem trende zmanjševanja (za Slovenijo ni podatka). Njihov cilj je, da bi trenutni (28. februar 2011) 12-odstotni delež svetovnih uporabnikov brskalnika Internet Explorer 6 zmanjšali na le en odstotek svetovnih uporabnikov. Njihov plemeniti cilj jim lahko pomagate doseči tako, da na svoji spletni strani objavite povezavo do njihove strani, poveste znancem in prijateljem ter v družabnih omrežjih. Zapisali so, da "prijatelji prijateljem ne dovolijo, da bi uporabljali Internet Explorer 6" (angl. Friends don’t let friends use Internet Explorer 6).

Ker Microsoft na zemljevidu držav ne prikazuje podatkov o uporabi Internet Explorerja v Sloveniji, bom v okviru poskusa prikaza rabe brskalnikov v Sloveniji nekaj podatkov objavil v tem članku. Pozivam tudi vas, ki imate podatke o rabi brskalnikov, da svoje meritve opišete v komentarjih.

Spletno mesto
Odstotek uporabnikov 
brskalnika Internet Explorer 6*
Imenik slovenskih podjetij5,43 %
Portal kitajskih restavracij2,54 %
Spletna knjigarna2,97 %
Imenik slovenskih domen5,41 %
* Podatki se nanašajo na obdobje februar 2011 in predstavljajo delež uporabnikov brskalnika Internet Explorer 6 med vsemi obiskovalci spletnih mest. Podatki so pridobjeni z orodjem Google Analytics.


Izmerjeni podatki na primerih spletnih mest Slovenijo uvrščajo na rep držav evropske unije, za katere je podatke objavil Microsoft. To pomeni, da glede na sosednje države pri nas Internet Explorer 6 uporabljamo bolj pogosto.

Zanimivo je, da slovenska državna uprava uporablja brskalnik Internet Explorer 6 kot privzeti brskalnik na delovnih postajah uslužbencev, ter da nadgradnje oziroma zamenjava brskalnika še nedolgo nazaj niso bile mogoče.

petek, 25. februar 2011

Raba spletnih brskalnikov v Sloveniji - januar 2011

Z decembrom 2010 sem začel z objavljanjem podatkov o rabi spletnih brskalnikov v Sloveniji na podlagi obiskovalcev nekaterih spletnih strani, ki jih upravlja podjetje Mihov.com d.o.o. Metodologijo beleženja podatkov sem opisal v istem članku, želel pa sem se izogniti problemom, ki jih imajo druge meritve rabe brskalnikov in njihove razširjenosti.

V tem prispevku objavljam podatke za obdobje od 1. do 31. januarja 2011 za isti nabor spletnih strani, kot so bile merjene v decembru.

Firefox Internet Explorer Chrome Safari Opera
Poslovni uporabniki 43,27% 46,01% 7,69% 1,82% 0,91%
Domači uporabniki 47,59% 29,56% 13,49% 6,08% 1,90%
Uporabniki spletne trgovine 47,00% 33,63% 12,70% 4,32% 1,96%

V tabeli so v vrsticah prikazane opisane skupine uporabnikov, v stolpcih pa posamezni brskalniki. Podatki prikazujejo odstotek uporabnikov, ki je stran obiskalo s prikazanim brskalnikom. Prikazani so podatki le za pet največkrat uporabljenih brskalnikov, zato je vsota odstotkov manjša kot 100.






Kot zanimivost objavljam še grafikon o uporabi brskalnika Internet Explorer, ki prikazuje, koliko ljudi v posamezni kategoriji uporablja brskalnik Internet Explorer, pri katerem so razlike glede na domače in poslovne uporabnike največje.




sreda, 09. februar 2011

Dinamično risanje grafikonov s pomočjo Googla

Za večino izmed nas je običajen način risanja grafikonov tak, da v Microsoft Excelu ali OpenOffice.org Calcu pripravimo preglednico s podatki, izberemo ustrezen obseg podatkov ter narišemo grafikon.

Kadar želimo grafikov vstaviti v spletno stran, naredimo podobno, le da poleg opisanega grafikon še izvozimo in shranimo v grafično datoteko, ga naložimo na strežnik ali v orodje za urejanje vsebine strani (angl. CMS; Content Managing System) ter vključimo v stran. Pa je to edini oziroma pravi način?

Na vprašanje, če je to edini način, vam kar takoj odgovorim, da seveda ni edini. Na vprašanje, ali je način pravi, pa vam ne bom neposredno odgovoril - raje vam bom predstavil eno izmed drugih možnosti, ki je (z malo računanja) enostavna za uporabo in predvsem bolj elegantna za prikaz na spletu.

Gre za rešitev, ki jo ponuja Google in ima dokaj nezveneče ime Google Chart Tools (oziroma bivši Chart API). Več o storitvi si lahko preberete v navodilih za vključitev. Logika rešitve je taka, da vam izdelanega grafikona ni potrebno izvažati ali shranjevati, ampak namesto grafikona prejmete le običajno spletno povezavo. Če uporabnik tako povezavo naloži, se mu izriše grafikon, ki ste ga pripravili.

Poglejmo si na enostavnem primeru, kjer želimo prikazati deleže v odstotkih v obliki pite (podobne grafikone smo uporabili v članku o uporabi brskalnikov v Sloveniji). Podatki, ki jih želimo prikazati, so naslednji: Prvi delež je v višini 60%, drugi 30% in tretji 10%. Vse, kar moramo narediti, je sestaviti ustrezno povezavo s pravilnimi parametri, ki jih med seboj ločimo z znakom &. V primeru sem uporabil parameter chs za velikost grafa (chart size), chd za podatke (chart data) ter cht za tip grafa (chart type). Posamezne podatke v parametru chd se v spremenljivki t med seboj loči z vejico. Izdelana povezava izgleda takole:

http://chart.apis.google.com/chart?chs=550x250&chd=t:60,30,10&cht=p3

Če želimo prikazati še legendo, to storimo z uporabo dodatnega parametra chl (chart legend), v katerem podatke ločimo z navpično črto |:

http://chart.apis.google.com/chart?chs=550x250&chd=t:60,30,10&cht=p3&chl=Prvi%20dele%C5%BE|Drugi%20dele%C5%BE|Tretji%20dele%C5%BE

Če želimo grafikon vključiti v spletno stran, vključimo izdelano povezavo kot povezavo za vnos slike in graf se samodejno naloži v besedilu:

Način je preprost za uporabo, v navodilih pa si lahko preberete napredne možnosti, s katerimi boste lahko ustvarili napredne diagrame v več oblikah, kot so npr. spodnji primeri z Googlove strani:








Presodite, kateri način je za vas ustreznejši in kje je katerega boljše (in lažje) uporabiti v katerem primeru.

ponedeljek, 31. januar 2011

Nova verzija programa Mihov Blank Screen 1.4

Mihov Blank Screen, preprost program za testiranje kakovost monitorjev, je doživel nadgradnjo na različico 1.4. Nova različica omogoča uporabo katerekoli barve za ozadje zaslona, uporabniki pa si lahko nastavijo privzeto barvo za vsakega izmed naslednjih zagonov programa.

Več o programu Mihov Blank Screen si lahko preberete na predstavitveni strani programa v slovenskem jeziku, sam program pa je na voljo le v angleškem jeziku. Program je licenciran kot freeware in je zato brezplačen za prenos in uporabo.

sreda, 12. januar 2011

Uporaba spletnih brskalnikov v Sloveniji

V prejšnjem članku sem opisal, kakšen je problem pri navajanju rezultatov merjenj razširjenosti uporabe spletnih brskalnikov. V tem članku bom poskusil tudi sam napisati nekaj ažurnih podatkov za Slovenijo, pri tem pa se bom poskusil izogniti pomanjkljivostim, ki jih najdem v vsakem članku na to temo.
Torej najprej nekaj osnov, na podlagi katerih so podatki nastali:
  1. Rezultati so izmerjeni z orodjem Google Analytics, zato zanje veljajo enake omejitve, kot jih navaja Google za svoje orodje.
  2. Rezultati izražajo stanje, izmerjeno med 1. in 31. decembrom 2010.
  3. Rezultati prikazujejo podatke o brskalnikih ne glede na verzijo, ki jo uporabnik uporablja. Kjer so podatki zanimivi, so verzije posebej izpostavljene.
  4. Rezultati ne upoštevajo dolžine obiska uporabnika ali število strani, ki jih je obiskal na enem spletnem mestu.
  5. Podatki so pridobljeni na spletnih straneh, ki jih glede na tip uporabnikov lahko ločimo na:
  • Poslovni uporabniki: namen obiska spletnih strani je poslovne narave, obiskovalci strani obiskujejo predvsem med delovnim časom, kjer iščejo podatke ali kontakte podjetij. Pri tej skupini smo upoštevali podatke o obisku strani Spletni imenik slovenskih podjetij.
  • Domači uporabniki: namen obiska spletnih strani je osebne narave. Obiskovalci strani obiščejo popoldne, ko iščejo podatke ali kontakte kitajskih restavracij. Pri tej skupini smo upoštevali podatke o obisku Portala kitajskih restavracij.
  • Uporabniki spletne trgovine: v to skupino so vključeni uporabniki, katerih namen obiska je opraviti spletni nakup ali se informirati o izdelkih spletne trgovine. Uporabniki so tako domači kot poslovni (prevladujejo domači) ter obiskujejo stran tako med delovnim kot prostim časom. V tej skupini prikazujemo podatke o obisku Spletne knjigarne Bestseller.si.
Firefox Internet Explorer Chrome Safari Opera
Poslovni uporabniki 39,51% 47,98% 9,55% 1,81% 0,95%
Domači uporabniki 45,02% 35,19% 10,76% 5,86% 1,79%
Uporabniki spletne trgovine 46,39% 34,86% 13,41% 3,02% 2,03%

V tabeli so v vrsticah prikazane opisane skupine uporabnikov, v stolpcih pa posamezni brskalniki. Podatki prikazujejo odstotek uporabnikov, ki je stran obiskalo s prikazanim brskalnikom.

Iz tabele je razvidno, da se podatki precej razlikujejo glede na ciljno publiko oziroma na namen strani, ki jo obiskovalci obiščejo. Predvsem velik odstotek uporabnikov Internet Explorerja pri poslovnih uporabnikih lahko najverjetneje pripišemo uporabi v podjetjih vnaprej pripravljenih računalnikov, ki ne dovoljujejo spreminjanja ali nameščanja drugih programov, ter dej dejstvu, da je Internet Explorer privzeti brskalnik v okolju Windows.











Ker je področje brskalnikov hitro se spreminjajoče, so najbolj zanimivi podatki o trendih. Prav zaradi tega bomo meritve na istih spletnih mestih občasno ponovili ter podatke za vsako izmed ciljnih publik primerjali s preteklimi podatki. Na ta način bomo dobili bolj kakovosten podatek, ki bo bolj merodajen na nivoju vse Slovenije.

Kot zanimivost si poglejmo še podatek o obisku Imenika kitajskih spletnih domen (v kitajščini), katerega ciljna publika so kitajsko govoreči ljudje, ki iščejo podatke o registriranih domenah, spletnih straneh in njihovih lastnikih:

Firefox Internet Explorer Chrome Safari Opera
Kitajski uporabniki 4,53% 89,72% 3,25% 1,28% 0,61%

Vidimo, da je stanje povsem drugačno, kot tisto, ki je bilo izmerjeno za Slovenijo. Smo Slovenci res tako različni od Kitajcev?

sreda, 05. januar 2011

Problem merjenja razširjenosti uporabe spletnih brskalnikov

V slovenskih računalniških revijah ali tujih spletnih člankih pogosto preberemo kakšno novico o razširjenosti in uporabi spletnih brskalnikov. Zadnja leta so novice povezane predvsem z brskalnikom Firefox, ki je imel v Sloveniji še posebej visok delež uporabe glede na preostale države. V Sloveniji smo bili namreč med prvimi, kjer je število uporabnikov brskalnika Firefox preseglo število uporabnikov brskalnika Internet Explorer. Sicer pa tudi po drugih delih sveta, še posebej Evropi, delež uporabnikov brskalnika Firefox počasi narašča. Brskalnik Internet Explorer, ki ga je v najboljših časih uporabljalo več kot 90 odstotkov uporabnikov, pa svoj delež počasi, a vztrajno izgublja.

Poleg omenjenih dveh brskalnikov pa je na voljo tudi nekaj drugih, manj popularnih. V prvo skupino sodijo brskalniki, ki so med nami že dlje časa, so dobri, imajo zveste uporabnike in zagovornike, kljub temu pa se njihov delež s časom ne poveča. V to skupino spadata med drugim brskalnika Opera in Safari. V drugi skupini je trenutno le en brskalnik, ki sicer nima večjega tržnega deleža, število njegovih uporabnikov pa strmo narašča. Gre seveda za brskalnik Google Chrome, ki bo, kot kažejo trendi, v prihodnosti postal eden bolj uporabljanih brskalnikov. Brskalnik ima veliko prednosti pred ostalimi brskalniki, pa tudi pri Googlu, ki brskalnik razvija, mu posvečajo veliko pozornosti ter redno izdajajo sveže verzije z novimi funkcionalnostmi. Glavne prednosti brskalnika Google Chrome so večja varnost, veliko število razširitev ter hitrost delovanja. V tretjo skupino spadajo mobilni brskalniki, torej brskalniki, ki jih uporabljajo pametni mobilni telefoni. Trenutno imajo majhen tržni delež, s povečano uporabo pametnih telefonov in računalniških tablic pa se bo tudi število njihovih uporabnikov povečalo.

Pri merjenjih razširjenosti uporabe brskalnikov se pojavi kar nekaj vprašanj glede uporabljene metodologije. V večini člankov namreč ni napisano, na kakšnem vzorcu in na kakšen način so bili rezultati pridobljeni. Rezultat je namreč lahko zelo različen glede na to, kako (in kje) smo rezultate pridobili. Poglejmo si nekaj vprašanj, na katera članki z objavljenimi rezultati običajno ne odgovarjajo:
  1. Na katerih spletnih straneh je bila raziskava opravljena?
  2. Kakšne so demografske značilnosti publike (predvsem starost, spol in zaposlitveni status), ki obiskuje spletne strani, na katerih je bila raziskava opravljena?
  3. Ali se meri število obiskov strani z določenim brskalnikom ali se meri, koliko časa je bil vklopljen in uporabljen določeni brskalnik v računalniku uporabnika?

Razlike pri odgovorih na zgornja vprašanja seveda pomenijo razliko pri interpretaciji rezultatov, pa tudi sami rezultati bi se razlikovali, če bi bili pogoji drugačni. Predstavljam vam nekaj primerov, kjer bi bili rezultati različni glede na realno stanje.
  1. Meritev se opravi v okviru spletnih strani, ki prikazujejo oglase določene slovenske oglaševalske mreže. Taka meritev npr. ne bi zaznala, da uporabnik za strani, ki vsebujejo zahtevnejše skripte (Gmail, Facebook, Youtube) uporablja raje drug (hitrejši) brskalnik, kot za običajno brskanje po spletu.
  2. Meritev se opravi v okviru mreže strani za mlade. Taka meritev ne zazna brskalnikov, ki jih uporabljajo starejši ljudje, saj le-ti na strani, kjer se uporaba beleži, ne bodo zašli.
  3. En brskalnik uporabljam za brskanje, drugega pa za poslušanje Youtube posnetkov. V treh minutah bom s prvim brskalnikom obiskal deset strani, z drugim pa le eno. Ali bo rezultat pokazal, da prvi brskalnik uporabljam desetkrat pogosteje kot drugega, čeprav sem v opisanem primeru uporabljal vsak brskalnik po tri minute?

Zaradi takšnih situacij je pri objavi rezultatov pomembno, da je opisan tudi način, kako so bili podatki izmerjeni, ter drugi podatki, ki vplivajo na rezultat. Taki podatki se namreč lažje pravilno interpretirajo ter dajo merodajen vpogled v realno stanje na trgu.