Internetni ustvarjalec piše dnevnik

Z marcem novi pogoji uporabe Googlovih storitev

2012-01-25T12:45:00.003+01:00

Google pripravlja nov pravilnik o zasebnosti uporabnikov njihovidh storitev, ki bo stopil v veljavo 1.3.2012. Z razliko od dosedanjih pravilnikov, ki so pisani za vsako storitev posebej (zato jih je več kot 60!), bo novi veljal za vse storitve.

Poleg pravilnika o zasebnosti bodo začeli veljati tudi novi pogoji uporabe storitve. Ni odveč omeniti, da se s pogoji uporablja vsak njihov uporabnik - če se ne strinja, storitve namreč ne sme uporabljati.

Za uporabnike, ki jih skrbi zasebnost in lastnina stvari, ki jih deli, z Googlom, je morda najpomembnejši prvi odstavek člena "Vaša vsebina v naših storitvah":

"Nekatere storitve omogočajo, da pošljete svojo vsebino. Na tej vsebini obdržite vse pravice intelektualne lastnine. Na kratko, kar je v vaši lasti, tudi ostane vaše."

Za uporabnike, ki Googlove storitve uporabljajo v poslovne (ali pridobitne) namene in bi njihova ukinitev pomenila grožnjo obstoja, pa prvi odstavek člena "Spreminjanje in ukinitev naših storitev":

"Storitve stalno spreminjamo in izboljšujemo. Funkcije ali možnosti lahko dodajamo ali odstranjujemo, prav tako pa lahko začasno ali trajno ukinemo celotno storitev."

Za objavo pravilnika in pogojev uporabe so pripravili posebno spletno stran Politike in načela, ki poleg pravnih besedil odgovaja tudi na pogosta vprašanja uporabnikov. Pohvalno, da je stran dosegljiva v slovenskem jeziku.

Srečno 2012!

2011-12-30T12:04:00.002+01:00

Ekipa Mihov.com d.o.o. vam želi zdravo, srečno in uspešno leto 2012!

Vas zanima vrednost vaše nepremičnine?

2011-12-28T10:45:00.001+01:00

GURS je na svojem spletnem portalu Prostor (http://e-prostor.gov.si/) danes objavil podatke o vrednosti nepremičnin. Do podatkov o vrednosti lahko pridete preko aplikacije Javni vpogled v nepremičnine.

Aplikacija Javni vpogled v nepremičnine je bila že do sedaj koristen pripomoček pri pregledu podatkov o stavbah, stanovanjih, parcelah in njihovih lastnikih. Že tako bogate podatke iz zemljiškega katastra in zemljiške knjige pa so danes dopolnili še s podatki o informativnih vrednostih nepremičnin, ki so jih zbrali in izračunali na podlagi vrednotenja, opravljenega v prejšnjih letih.

Aplikacija je do uporabnika prijazna, ima pa dve nevšečnosti: ne deluje v novejših različicah brskalnika Firefox in koda za dostop je zelo dolga in zelo težko uganljiva. Nasvet: uporabite brskalnik Google Chrome, pri prepisovanju kode pa upoštevajte, da morate razlikovati med malimi in velikimi črkami ter številkami.

Uporaba aplikacije je brezplačna in ne zahteva predhodne registracije uporabnika.

Nagradne igre na bestseller.si

2011-07-27T21:06:00.001+02:00

V okviru redne ponudbe več kot 700.000 knjig v spletni knjigarni bestseller.si smo svojim članom pripravili tudi več nagradnih iger. Srečni nagrajenci bodo do konca poletja bodo lahko vsak teden zadeli katero izmed praktičnih nagrad ali knjig. Prvo nagrado smo že podelili (set petih kazal bestseller.si), prijave za drugo nagrado se trenutno zbirajo (odsevni trak za športnike), nadaljnje nagrade pa bomo podelili vsak teden do začetka šolskega leta.

Podrobnosti o nagradni igri in prijava so na voljo v spletni knjigarni bestseller.si.

Google ukinja več storitev

2011-07-22T08:51:00.000+02:00

Po precej uspešni objavi družabne storitve Google+ (Google Plus) so pri Googlu objavili, da se bodo v prihodnosti bolj posverili fokusiranju in postavljanju prioritet pri naboru storitev, ki jih ponujajo. V praksi to pomeni, da bodo zmanjšali nabor storitev, ki jih ponujajo strankam. Namen ukinjanja storitev naj bi bila možnost boljšega osredotočanja na njihove temeljne storitve (iskanje in oglševanje), na storitve, ki jih uporablja veliko število ljudi in so zelo popularne (Youtube, Android, Chrome) ter na nekatere nove storitve (Google+, Commerce, Local).

Tudi dejansko so pri Googlu že začeli z večjimi spremembami. Poleg sprememb grafičnega izgleda svojih aplikacij so začeli tudi z ukinjanjem storitev, ki pri uporabnikih niso popularne, pri Googlu zanje ne vidijo prihodnosti ali pa imajo s področjem drugačne načrte. V preteklem obdobju so ukinili naslednje storitve:

Google Health
Powermeter
Google Toolbar for Firefox
Google Labs
Google Directory

Ukinjanje storitev se je dogajalo tudi že pred letošnjo napovedjo. Kljub temu pa je bila količina ukinjenih storitev veliko manjša. Med najbolj opisovanimi, priljubljenimi ali storitvami z največjimi pričakovanji, ki so bile ukinjene, so bile tudi Google Wave, Google Notebook, Lively, Google Answers in druge.

Precej verjetno je, da se bodo storitve, ki do sedaj niso imele Googlovega imena, preimeovale ali kako drugače zlile z drugimi storitvami - vsaj tiste popularnejše, ki jih ne bodo ukinili.

Nadaljevanje grafične prenove Googlovih aplikacij

2011-07-20T13:11:00.002+02:00

V začetku meseca sem pisal o tem, da Google postopoma prenavlja izgled svojih storitev. Poleg storitev, ki so navedene v prejšnjem prispevku, je bilo grafično prenovljenih še nekaj dodatnih storitev:

Blogger, ki nov design ponuja v okviru poskusnega Blogger in draft
Google Translate
Google Documents pomoč
Google Analytics (ob ročnem vklopu nove storitve)

Od naštetih je več sprememb le pri Bloggerju, saj druga dva nimata veliko elementov in ne nudita toliko funkcionalnosti.

Google bo z nadgradnjevanjem grafične podobe nadaljeval, saj imajo namen vse storitve narediti skladne z oblikovanjem storitve Google+ (Google Plus).

Google prenavlja uporabniški izgled svojih aplikacij

2011-07-02T12:26:00.000+02:00

S koncem junija 2011, ko je Google začel z javnim objavljanjem družabne storitve Google+, so začeli objavljati tudi grafično prenovo svojih storitev.

Uporabniki smo najprej lahko opazili črn (temno siv) trak na vrhu vsake storitve. Trak je bil prisoten že prej, vendar je bil neopazen in se je zlil s posamezno storitvijo. Poleg tega so se trakovi od storitve do storitve razlikovali. Vsebino trakov so poenotili pri vseh storitvah, traku pa so dali nov, bolj vpadljiv izgled. Verjetno je namen tega tudi promocija storitve Google+, saj se bo ob vklopu storitve na prvem mestu traku prikazala nova možnost, You+ (oziroma slovensko ti+).

Druga storitev, kjer so razlike opazne, je Googlova najbolj pomembna storitev, iskalnik. Razlike se kažejo v bolj 'svežem' oblikovanju, saj so razmaki med vrsticami večji, uporabljene barve so bolj pastelne (modra, rdeča, siva, oranžna), ikone niso več pisane, gumbi imajo manj besedila ali pa ikono namesto besedila (celo gumb Išči na podstraneh je sedaj le še povečevalno steklo). Sprememba iskalnika je bila najbolj pričakovana, saj je Google v preteklih mesecih izvajal večje število testov uporabnosti med naključnimi uporabniki iskanja.

Naslednja storitev, kjer so vklopili novo oblikovanje, je Google Calendar. Preko povezave 'Try the new look' v zgodnjem desnem meniju se bo naložilo oblikovanje, ki je usklajeno tistemu na iskalniku. Pastelne barve, večji razmaki med besedilom, stran deluje kot da bolj diha. Seveda pa 'polepšanje' oblikovanja skoraj vedno s seboj prinese tudi slabosti. V tem primeru trpi uporabnost storitve, saj se v tedenskem pogledu koledarja na zaslonu zaradi večjih razmikov vidita približno 2 uri koledarja dnevno manj kot pri starem oblikovanju. Tudi opisi dogodkov trpijo, saj sta bili prej vidni dve vrstici opisa (naziva) dogodka, sedaj pa zaradi večje pisave in razmaka le ena in pol. Če vam nova oblika koledarja ni všeč, lahko to pisno javite Googlu in preklopite na staro preko povezave 'Use the classic look'.

Drugačen način preklopa oblikovanja so izbrali v poštni storitvi Gmail. Tam imamo uporabniki na voljo novo oblikovanje preko izbire tem v nastavitvah. na voljo imamo dve temi, in sicer 'Preview' in 'Preview (dense)'. Obe temi Gmail oblikujeta z novimi pastelnimi barvami in modernim izgledom, na žalost pa tudi z večjimi razmiki med besedilom. Tema 'Preview' sledi razmakom iz ostalih storitev, tema 'Preview (dense)' pa razmike nekoliko zmanjša, vendar še vedno ne na toliko, kot v običajni obliki. Tudi v Gmailu trpi uporabnost: s temo 'Preview' (dense)' je v seznamu sporočil prikazanih 4 vrstic manj kot v privzeti obliki, pri temi 'Preview' pa kar 10 vrstic manj! Pri prikazu 25 vrstic v mojem primeru to pomeni, da je vidnih skoraj pol manj sporočil, kar je za aplikacijo, ki naj bi prihranila naš čas, ogromno. Če vam nova oblika Gmaila ni všeč, lahko izberete drugo temo (npr. privzeto Classic).

Trenutno spremembe oblike lahko še izklopite oziroma povrnete v prejšnje stanje (razen pri iskalniku, kjer te možnosti ni več). Pri izklopu sprememb imejte v mislih, da najverjetneje ne bodo na voljo za večno - slej ali prej bo Google preklopil vse uporabnike na novo oblikovanje.

Kaj si o grafični prenovi in spremembah mislite vi, mi napišite v komentar, če imate pa kakšne pripombe ali nasvete za Google, pa mu jih lahko sporočite preko spletnega obrazca.

Današnji izpad storitve Google Spreadsheets

2011-06-30T14:06:00.000+02:00

Danes okoli devete ure zjutraj je prišlo do izpada storitve Google Spreadsheets, spletne elektronske preglednice, ki teče na oblaku. Uporabniki s(m)o dokumente sicer lahko odprli, vendar jih nismo mogli popravljati. Na vrhu strani se je pojavila napaka "Trying to reach google.com...", dokument pa se ni naložil do stanja, ko bi omogočal urejanje.

Google je napako priznal ob 12:17 preko Google Apps Status Dashboard, kjer so napisali,da napako občuti le 3,4 odstotke uporabnikov. Ob 13:42 so sporočili, da je bila napaka za nekatere uporabnike že odpravljena, za ostale pa bo "v bližnji prihodnosti" in da "je to le ocena in se lahko spremeni".

V podporni skupini Google Docs Help foruma uporabniki s to napako še vedno javljajo, da napaka zanje ni odpravljena - prav tako se napaka še vedno pojavlja tudi v našem podjetju.

Izšel je Firefox 5.0

2011-06-23T12:13:00.000+02:00

Danes je Mozilla izdala novo različico brskalnika Firefox. To je v skladu z njihovim načrtom, da pospešijo pogostost izdaj večjih verzij in se s tem približajo bliskovitemu napredku brskalnika Chrome. Večjih vidnih novosti Firefox 5.0 ne prinaša, deloval pa naj bi hitreje ter varneje. Mozilla do konca leta 2011 načrtuje še dve večji izdaji brskalnika Firefox, in sicer različici 6.0 in 7.0.

8. junij - dan IP verzija 6

2011-06-07T12:52:00.000+02:00

Jutri, 8. junija 2011, bo svetovni dan protokola IP verzija 6, ko bo veliko število ponudnikov infrastrukture in storitev za en dan preklopilo iz protokola IPv4 (ki ga uporabljamo vsi) na IPv6 (ki ponuja znatno večje število IP naslovov in s tem možnost priklopa znatno večjega števila naprav.

Google je v ta namen pripravil testno orodje IPv6 test, ki preveri, če boste 8. junija imeli težave pri uporabi interneta in storitev, ki so na voljo.

V Sloveniji so organizacije, ki se ukvarjajo z IPv&, v samem svetovnem vrhu. Več o IPv6 si lahko preberete pri Slovenski iniciativi za prehod na IPv6. Če boste jutri imeli težave pri dostopu do spleta ali do katere izmed priljubljenih storitev (Google, Facebook,...), potem boste lahko s precejšnjo gotovostjo vedeli, kaj je krivo.

Google Image Chart Editor za preprosto izdelavo grafikonov

2011-03-28T16:17:00.000+02:00

V enem izmed prejšnjih prispevkov sem pokazal, kako lahko ustvarjate spletne diagrame s pomočjo orodja Google Chart Tools. Ogledali smo si možnost, kako se diagram sestavi s pomočjo urejanja URL naslova in nizanjem parametrov, ki vplivajo na izris grafikona.

Google je razvil in dal v poskusno rabo orodje Google Image Chart Editor (tudi Chart Tool), s pomočjo katerega lahko diagrame ustvarjate preko spletne aplikacije. Uporaba je preprosta, saj skoraj vse parametre lahko 'poklikate', torej izberete iz ponujenih možnosti oziroma vpišete želene podatke. Predogled grafikona se osvežuje z vsako menjavo polja, tako da rezultate svojega dela lahko sproti preverjate. Kot končni rezultat - grafikon - vam orodje nudi ali kopiranje URL naslova, kjer se izdelan grafikon naloži, ali HTML kodo, ki jo lahko vstavite v spletno stran ali poštno sporočilo.

Google Chart Tools, ki je bilo že prej mogočno spletno orodje, je z orodjem Image Chart Editor postalo uporabno še za širše množice, ki niso IT strokovnjaki ali nimajo želje urejati parametrov v naslovih URL.

Firefox 4 RC (kandidat)

2011-03-15T11:59:00.000+01:00

Prejšnji teden je Mozilla objavila novo različico brskalnika Firefox. Ne gre še za končno različico, ampak za prvega kandidata za končno različico. Običajno pred končno izdajo objavijo dva ali tri kandidate, med katerimi kasneje eden (najboljši) postane končna različica.

Firefox 4RC je na voljo tudi v slovenskem jeziku, prenesete pa si ga lahko iz Mozilline uradne spletne strani.

Še celo Microsoft se želi znebiti Internet Explorerja 6

2011-03-07T10:39:00.001+01:00

Za razvijalce spletnih aplikacij in še posebej spletne oblikovalce Internet Explorer 6 predstavlja neželeno težavo. Predvsem zaradi neupoštevanja standardov, že kar nekaj časa pa tudi zaradi svoje zastarelosti. Internet Explorer 6.0 je luč sveta namreč zagledal poleti leta 2001, torej skoraj pred desetimi leti. Kljub temu, da je Microsoft izdal precej popravkov (service pack, SP) in dve povsem novi različici brskalnika Internet Explorer 7.0 in 8.0, se stare verzije brskalnika večje število uporabnikov še vedno drži kot pijanec plota in ni videti, da se odločajo za nadgradnjo, posodobitev ali zamenjavo brskalnika za Mozilla Firefox ali Google Chrome.

Po desetih letih se je, kot kaže, zastarelega brskalnika naveličal tudi sam Microsoft. Objavili so namreč spletno stran, na kateri promovirajo neuporabo svojega brskalnika. Na strani za več držav objavljajo statistike o uporabi IE6 ter predvsem trende zmanjševanja (za Slovenijo ni podatka). Njihov cilj je, da bi trenutni (28. februar 2011) 12-odstotni delež svetovnih uporabnikov brskalnika Internet Explorer 6 zmanjšali na le en odstotek svetovnih uporabnikov. Njihov plemeniti cilj jim lahko pomagate doseči tako, da na svoji spletni strani objavite povezavo do njihove strani, poveste znancem in prijateljem ter v družabnih omrežjih. Zapisali so, da "prijatelji prijateljem ne dovolijo, da bi uporabljali Internet Explorer 6" (angl. Friends don’t let friends use Internet Explorer 6).

Ker Microsoft na zemljevidu držav ne prikazuje podatkov o uporabi Internet Explorerja v Sloveniji, bom v okviru poskusa prikaza rabe brskalnikov v Sloveniji nekaj podatkov objavil v tem članku. Pozivam tudi vas, ki imate podatke o rabi brskalnikov, da svoje meritve opišete v komentarjih.

Spletno mesto	Odstotek uporabnikov brskalnika Internet Explorer 6*
Imenik slovenskih podjetij	5,43 %
Portal kitajskih restavracij	2,54 %
Spletna knjigarna	2,97 %
Imenik slovenskih domen	5,41 %

* Podatki se nanašajo na obdobje februar 2011 in predstavljajo delež uporabnikov brskalnika Internet Explorer 6 med vsemi obiskovalci spletnih mest. Podatki so pridobjeni z orodjem Google Analytics.

Izmerjeni podatki na primerih spletnih mest Slovenijo uvrščajo na rep držav evropske unije, za katere je podatke objavil Microsoft. To pomeni, da glede na sosednje države pri nas Internet Explorer 6 uporabljamo bolj pogosto.

Zanimivo je, da slovenska državna uprava uporablja brskalnik Internet Explorer 6 kot privzeti brskalnik na delovnih postajah uslužbencev, ter da nadgradnje oziroma zamenjava brskalnika še nedolgo nazaj niso bile mogoče.

Raba spletnih brskalnikov v Sloveniji - januar 2011

2011-02-25T16:16:00.000+01:00

Z decembrom 2010 sem začel z objavljanjem podatkov o rabi spletnih brskalnikov v Sloveniji na podlagi obiskovalcev nekaterih spletnih strani, ki jih upravlja podjetje Mihov.com d.o.o. Metodologijo beleženja podatkov sem opisal v istem članku, želel pa sem se izogniti problemom, ki jih imajo druge meritve rabe brskalnikov in njihove razširjenosti.

V tem prispevku objavljam podatke za obdobje od 1. do 31. januarja 2011 za isti nabor spletnih strani, kot so bile merjene v decembru.

	Firefox	Internet Explorer	Chrome	Safari	Opera
Poslovni uporabniki	43,27%	46,01%	7,69%	1,82%	0,91%
Domači uporabniki	47,59%	29,56%	13,49%	6,08%	1,90%
Uporabniki spletne trgovine	47,00%	33,63%	12,70%	4,32%	1,96%

V tabeli so v vrsticah prikazane opisane skupine uporabnikov, v stolpcih pa posamezni brskalniki. Podatki prikazujejo odstotek uporabnikov, ki je stran obiskalo s prikazanim brskalnikom. Prikazani so podatki le za pet največkrat uporabljenih brskalnikov, zato je vsota odstotkov manjša kot 100.

Kot zanimivost objavljam še grafikon o uporabi brskalnika Internet Explorer, ki prikazuje, koliko ljudi v posamezni kategoriji uporablja brskalnik Internet Explorer, pri katerem so razlike glede na domače in poslovne uporabnike največje.

Dinamično risanje grafikonov s pomočjo Googla

2011-02-09T08:04:00.002+01:00

Za večino izmed nas je običajen način risanja grafikonov tak, da v Microsoft Excelu ali OpenOffice.org Calcu pripravimo preglednico s podatki, izberemo ustrezen obseg podatkov ter narišemo grafikon.

Kadar želimo grafikov vstaviti v spletno stran, naredimo podobno, le da poleg opisanega grafikon še izvozimo in shranimo v grafično datoteko, ga naložimo na strežnik ali v orodje za urejanje vsebine strani (angl. CMS; Content Managing System) ter vključimo v stran. Pa je to edini oziroma pravi način?

Na vprašanje, če je to edini način, vam kar takoj odgovorim, da seveda ni edini. Na vprašanje, ali je način pravi, pa vam ne bom neposredno odgovoril - raje vam bom predstavil eno izmed drugih možnosti, ki je (z malo računanja) enostavna za uporabo in predvsem bolj elegantna za prikaz na spletu.

Gre za rešitev, ki jo ponuja Google in ima dokaj nezveneče ime Google Chart Tools (oziroma bivši Chart API). Več o storitvi si lahko preberete v navodilih za vključitev. Logika rešitve je taka, da vam izdelanega grafikona ni potrebno izvažati ali shranjevati, ampak namesto grafikona prejmete le običajno spletno povezavo. Če uporabnik tako povezavo naloži, se mu izriše grafikon, ki ste ga pripravili.

Poglejmo si na enostavnem primeru, kjer želimo prikazati deleže v odstotkih v obliki pite (podobne grafikone smo uporabili v članku o uporabi brskalnikov v Sloveniji). Podatki, ki jih želimo prikazati, so naslednji: Prvi delež je v višini 60%, drugi 30% in tretji 10%. Vse, kar moramo narediti, je sestaviti ustrezno povezavo s pravilnimi parametri, ki jih med seboj ločimo z znakom &. V primeru sem uporabil parameter chs za velikost grafa (chart size), chd za podatke (chart data) ter cht za tip grafa (chart type). Posamezne podatke v parametru chd se v spremenljivki t med seboj loči z vejico. Izdelana povezava izgleda takole:

http://chart.apis.google.com/chart?chs=550x250&chd=t:60,30,10&cht=p3

Če želimo prikazati še legendo, to storimo z uporabo dodatnega parametra chl (chart legend), v katerem podatke ločimo z navpično črto |:

http://chart.apis.google.com/chart?chs=550x250&chd=t:60,30,10&cht=p3&chl=Prvi%20dele%C5%BE|Drugi%20dele%C5%BE|Tretji%20dele%C5%BE

Če želimo grafikon vključiti v spletno stran, vključimo izdelano povezavo kot povezavo za vnos slike in graf se samodejno naloži v besedilu:

Način je preprost za uporabo, v navodilih pa si lahko preberete napredne možnosti, s katerimi boste lahko ustvarili napredne diagrame v več oblikah, kot so npr. spodnji primeri z Googlove strani:

Presodite, kateri način je za vas ustreznejši in kje je katerega boljše (in lažje) uporabiti v katerem primeru.

Nova verzija programa Mihov Blank Screen 1.4

2011-01-31T21:54:00.000+01:00

Mihov Blank Screen, preprost program za testiranje kakovost monitorjev, je doživel nadgradnjo na različico 1.4. Nova različica omogoča uporabo katerekoli barve za ozadje zaslona, uporabniki pa si lahko nastavijo privzeto barvo za vsakega izmed naslednjih zagonov programa.

Več o programu Mihov Blank Screen si lahko preberete na predstavitveni strani programa v slovenskem jeziku, sam program pa je na voljo le v angleškem jeziku. Program je licenciran kot freeware in je zato brezplačen za prenos in uporabo.

Uporaba spletnih brskalnikov v Sloveniji

2011-01-12T20:43:00.011+01:00

V prejšnjem članku sem opisal, kakšen je problem pri navajanju rezultatov merjenj razširjenosti uporabe spletnih brskalnikov. V tem članku bom poskusil tudi sam napisati nekaj ažurnih podatkov za Slovenijo, pri tem pa se bom poskusil izogniti pomanjkljivostim, ki jih najdem v vsakem članku na to temo.

Torej najprej nekaj osnov, na podlagi katerih so podatki nastali:

Rezultati so izmerjeni z orodjem Google Analytics, zato zanje veljajo enake omejitve, kot jih navaja Google za svoje orodje.
Rezultati izražajo stanje, izmerjeno med 1. in 31. decembrom 2010.
Rezultati prikazujejo podatke o brskalnikih ne glede na verzijo, ki jo uporabnik uporablja. Kjer so podatki zanimivi, so verzije posebej izpostavljene.
Rezultati ne upoštevajo dolžine obiska uporabnika ali število strani, ki jih je obiskal na enem spletnem mestu.
Podatki so pridobljeni na spletnih straneh, ki jih glede na tip uporabnikov lahko ločimo na:

Poslovni uporabniki: namen obiska spletnih strani je poslovne narave, obiskovalci strani obiskujejo predvsem med delovnim časom, kjer iščejo podatke ali kontakte podjetij. Pri tej skupini smo upoštevali podatke o obisku strani Spletni imenik slovenskih podjetij.
Domači uporabniki: namen obiska spletnih strani je osebne narave. Obiskovalci strani obiščejo popoldne, ko iščejo podatke ali kontakte kitajskih restavracij. Pri tej skupini smo upoštevali podatke o obisku Portala kitajskih restavracij.
Uporabniki spletne trgovine: v to skupino so vključeni uporabniki, katerih namen obiska je opraviti spletni nakup ali se informirati o izdelkih spletne trgovine. Uporabniki so tako domači kot poslovni (prevladujejo domači) ter obiskujejo stran tako med delovnim kot prostim časom. V tej skupini prikazujemo podatke o obisku Spletne knjigarne Bestseller.si.

	Firefox	Internet Explorer	Chrome	Safari	Opera
Poslovni uporabniki	39,51%	47,98%	9,55%	1,81%	0,95%
Domači uporabniki	45,02%	35,19%	10,76%	5,86%	1,79%
Uporabniki spletne trgovine	46,39%	34,86%	13,41%	3,02%	2,03%

V tabeli so v vrsticah prikazane opisane skupine uporabnikov, v stolpcih pa posamezni brskalniki. Podatki prikazujejo odstotek uporabnikov, ki je stran obiskalo s prikazanim brskalnikom.

Iz tabele je razvidno, da se podatki precej razlikujejo glede na ciljno publiko oziroma na namen strani, ki jo obiskovalci obiščejo. Predvsem velik odstotek uporabnikov Internet Explorerja pri poslovnih uporabnikih lahko najverjetneje pripišemo uporabi v podjetjih vnaprej pripravljenih računalnikov, ki ne dovoljujejo spreminjanja ali nameščanja drugih programov, ter dej dejstvu, da je Internet Explorer privzeti brskalnik v okolju Windows.

Ker je področje brskalnikov hitro se spreminjajoče, so najbolj zanimivi podatki o trendih. Prav zaradi tega bomo meritve na istih spletnih mestih občasno ponovili ter podatke za vsako izmed ciljnih publik primerjali s preteklimi podatki. Na ta način bomo dobili bolj kakovosten podatek, ki bo bolj merodajen na nivoju vse Slovenije.

Kot zanimivost si poglejmo še podatek o obisku Imenika kitajskih spletnih domen (v kitajščini), katerega ciljna publika so kitajsko govoreči ljudje, ki iščejo podatke o registriranih domenah, spletnih straneh in njihovih lastnikih:

	Firefox	Internet Explorer	Chrome	Safari	Opera
Kitajski uporabniki	4,53%	89,72%	3,25%	1,28%	0,61%

Vidimo, da je stanje povsem drugačno, kot tisto, ki je bilo izmerjeno za Slovenijo. Smo Slovenci res tako različni od Kitajcev?

Problem merjenja razširjenosti uporabe spletnih brskalnikov

2011-01-05T20:31:00.000+01:00

V slovenskih računalniških revijah ali tujih spletnih člankih pogosto preberemo kakšno novico o razširjenosti in uporabi spletnih brskalnikov. Zadnja leta so novice povezane predvsem z brskalnikom Firefox, ki je imel v Sloveniji še posebej visok delež uporabe glede na preostale države. V Sloveniji smo bili namreč med prvimi, kjer je število uporabnikov brskalnika Firefox preseglo število uporabnikov brskalnika Internet Explorer. Sicer pa tudi po drugih delih sveta, še posebej Evropi, delež uporabnikov brskalnika Firefox počasi narašča. Brskalnik Internet Explorer, ki ga je v najboljših časih uporabljalo več kot 90 odstotkov uporabnikov, pa svoj delež počasi, a vztrajno izgublja.

Poleg omenjenih dveh brskalnikov pa je na voljo tudi nekaj drugih, manj popularnih. V prvo skupino sodijo brskalniki, ki so med nami že dlje časa, so dobri, imajo zveste uporabnike in zagovornike, kljub temu pa se njihov delež s časom ne poveča. V to skupino spadata med drugim brskalnika Opera in Safari. V drugi skupini je trenutno le en brskalnik, ki sicer nima večjega tržnega deleža, število njegovih uporabnikov pa strmo narašča. Gre seveda za brskalnik Google Chrome, ki bo, kot kažejo trendi, v prihodnosti postal eden bolj uporabljanih brskalnikov. Brskalnik ima veliko prednosti pred ostalimi brskalniki, pa tudi pri Googlu, ki brskalnik razvija, mu posvečajo veliko pozornosti ter redno izdajajo sveže verzije z novimi funkcionalnostmi. Glavne prednosti brskalnika Google Chrome so večja varnost, veliko število razširitev ter hitrost delovanja. V tretjo skupino spadajo mobilni brskalniki, torej brskalniki, ki jih uporabljajo pametni mobilni telefoni. Trenutno imajo majhen tržni delež, s povečano uporabo pametnih telefonov in računalniških tablic pa se bo tudi število njihovih uporabnikov povečalo.

Pri merjenjih razširjenosti uporabe brskalnikov se pojavi kar nekaj vprašanj glede uporabljene metodologije. V večini člankov namreč ni napisano, na kakšnem vzorcu in na kakšen način so bili rezultati pridobljeni. Rezultat je namreč lahko zelo različen glede na to, kako (in kje) smo rezultate pridobili. Poglejmo si nekaj vprašanj, na katera članki z objavljenimi rezultati običajno ne odgovarjajo:

Na katerih spletnih straneh je bila raziskava opravljena?
Kakšne so demografske značilnosti publike (predvsem starost, spol in zaposlitveni status), ki obiskuje spletne strani, na katerih je bila raziskava opravljena?
Ali se meri število obiskov strani z določenim brskalnikom ali se meri, koliko časa je bil vklopljen in uporabljen določeni brskalnik v računalniku uporabnika?

Razlike pri odgovorih na zgornja vprašanja seveda pomenijo razliko pri interpretaciji rezultatov, pa tudi sami rezultati bi se razlikovali, če bi bili pogoji drugačni. Predstavljam vam nekaj primerov, kjer bi bili rezultati različni glede na realno stanje.

Meritev se opravi v okviru spletnih strani, ki prikazujejo oglase določene slovenske oglaševalske mreže. Taka meritev npr. ne bi zaznala, da uporabnik za strani, ki vsebujejo zahtevnejše skripte (Gmail, Facebook, Youtube) uporablja raje drug (hitrejši) brskalnik, kot za običajno brskanje po spletu.
Meritev se opravi v okviru mreže strani za mlade. Taka meritev ne zazna brskalnikov, ki jih uporabljajo starejši ljudje, saj le-ti na strani, kjer se uporaba beleži, ne bodo zašli.
En brskalnik uporabljam za brskanje, drugega pa za poslušanje Youtube posnetkov. V treh minutah bom s prvim brskalnikom obiskal deset strani, z drugim pa le eno. Ali bo rezultat pokazal, da prvi brskalnik uporabljam desetkrat pogosteje kot drugega, čeprav sem v opisanem primeru uporabljal vsak brskalnik po tri minute?

Zaradi takšnih situacij je pri objavi rezultatov pomembno, da je opisan tudi način, kako so bili podatki izmerjeni, ter drugi podatki, ki vplivajo na rezultat. Taki podatki se namreč lažje pravilno interpretirajo ter dajo merodajen vpogled v realno stanje na trgu.

Buf na Celovški samo še ta teden

2010-12-27T14:43:00.000+01:00

Dober teden nazaj sem se spraševal, ali Buf na Celovški zapirajo. Danes, ko se je začel 'praznični' teden, ko ima veliko otrok počitnice in posledično staršev dopust, pa je to postalo še bolj očitno. Pozanimal sem se pri dveh zaposlenih ter izvedel, da Buf res zapirajo. Deloval bo le še dva dneva, torej do srede - zaprli ga bodo še pred novim letom.

Namesto Bufa bodo odprli novo restavracijo, ki bo ravno tako ponujala malice in kosila ter še dodatno kitajsko hrano. Lasnik bo morda isti, kot je lastnik kitajske restavracije Štorklja.

Januarja bo restavracija zaradi obnove zaprta, tako da naj bi jo na novo odprli šele februarja 2011.

Želim vam vesele praznike in srečno novo leto 2011!

2010-12-24T14:15:00.001+01:00

Restavracija Buf na Celovški zapira svoja vrata?

2010-12-18T22:51:00.000+01:00

Na Celovški cesti, kjer imamo po od poletja naprej poslovni prostor, smo se dodobra navadili na samopostrežno restavracijo Buf, ki poleg malic in kosil nudi še italijansko in mehiško hrano po naročilu. Ponudba je pestra, saj je vsak dan poleg redne ponudbe na voljo še sedem menijev. Po izgledu obiskovalcev bi ocenil, da so glavne stranke študenti, ki jejo na študentske bone, ter zaposleni v bližnjih poslovnih stavbah. Glede na poznane ljudi, ki sem jih srečal v restavraciji, pa se na malice vozijo tudi iz drugih delov Ljubljane.

Kakorkoli, pred kratkim mi je prišlo na uho, da so Restavracijo Buf prodali ter da je zaprla svoja vrata. Glede na to, da sem še ta teden tam jedel, se mi informacija ni zdela verodostojna. Vse dokler nisem med kosilom opazil treh Kitajcev, ki so sedeli v baru, niso naročili ničesar ter se vidno (slišal jih nisem, pa tudi če bi jih, verjetno ne bi kaj dosti pomagalo) pogovarjali o renoviranju ali opremljanju restavracije.

Iz doživetega sklepam, da so prostore, kjer je še danes Buf, res prodali, da bo Buf na Celovški v kratkem zaprl svoja vrata, ter da bo v doglednem času (po prenovi) na tej lokaciji na Celovški vrata odprla nova kitajska restavracija. Ki bo, glede na prostornost obednice Bufa, precej velika za slovenske razmere.

Kaj bi si vi želeli namesto Bufa?

Glasovanje za najboljšo kitajsko restavracijo v Sloveniji

2010-12-15T09:56:00.001+01:00

Ena izmed naših storitev, ki jih ponujamo slovenski internetni publiki, je tudi portal kitajskih restavracij, na katerem obiskovalci lahko najdete podatke o vseh (ali večini) kitajskih, japonskih, mongolskih in azijskih restavracijah v Sloveniji. Trenutno imenik vsebuje več kot 60 restavracij, vsebino pa neprestano dopolnjujemo, ko se odpirajo nove restavracije ali ko izvemo za kakšno novo, ki je še nimamo vključene.

Portal prikazuje naslove, telefonske številke, spletne povezave, prikaz na zemljevidu in odpiralne čase za posamezno restavracijo. Po novem, od tega tedna, smo v ustvarjanje vsebine portala vključili tudi vas, obiskovalce. Za vsako izmed restavracij lahko podatke preprosto oceno (šolsko od 1 do 5), lahko pa podate opisno oceno zadovoljstva s storitvijo. Ocene uporabnikov, tako šolske kot opisne, so prikazane ob vsaki restavraciji, s čimer si obiskovalci in bodoče stranke restavracij lahko ustvarijo boljši vtis, kako je bila restavracija všeč drugim strankam.

Portal kitajskih restavracij je v Sloveniji osrednja stična točka ponudbe kitajskih ter azijskih restavracij, tako da vas vabimo, da svoje ocene vaših priljubljenih restavracij oddate tudi sami!

Tikanje ali vikanje?

2010-12-06T16:31:00.000+01:00

Pri razvoju uporabniškega vmesnika aplikacije, pa naj si bo spletna aplikacija, namizni program ali spletna stran, se pisec besedil slej ali prej sreča z vprašanjem, na katerega je vse prej kot enostavno odgovoriti. Aplikacije namreč z uporabnikom komunicirajo, zato se pojavi vprašanje, ali naj aplikacija uporabnika vika ali tika. Vprašanje se na prvi pogled sliši smešno, vendar ko malo bolj podrobno razmislite, odgovor res ni enostaven. Pa poglejmo, kakšne ima pisec besedil možnosti.

Aplikacija uporabnika tika
Pisci besedil (ali še pogosteje, kar razvijalci sami) se pogosto odločijo, da bo aplikacija uporabnike tikala. Na ta način dosežejo dva pozitivna učinka. Pisanje takih besedil je enostavnejše in pogosto na prvi pogled zgleda boljše, kot pa besedila, kjer uporabnika vikamo. Drugi pozitivni učinek naj bi bil na uporabnika aplikacije, saj naj bi se z njo počutil bolj povezan (kaj ne, saj se vendar tikata!) in bi jo zato raje in več uporabljal. Slabost takega pristopa je manjša resnost, ki jo aplikacija (ali predvsem spletna stran) uporabniku komunicira.

Aplikacija uporabnika vika
Vikanje že samo po sebi vzpostavi višji nivo komunikacije med aplikacijo ter njenim uporabnikom. Uporabnik je zaradi takega načina pisanja besedil od aplikacije bolj odmaknjen, med njima vlada določena mera spoštovanja. Vikanje je predvsem primerno za resne aplikacije, npr. bančne, državne in podobno. Seveda pa to še ne pomeni, da ni primerno tudi za druge strani in aplikacije, nasprotno! Z vikanjem dosežemo višjo stopnjo zaupanja, običajno pa so tudi pričakovanja uporabnikov take aplikacije ravno zato višja - vidijo, da gre za 'resno' stvar, zato od nje pričakujejo tudi 'resno' delovanje.

Aplikacija uporabnika nekaj časa vika, nekaj časa tika
Verjetno se strinjate, da tak način pisanja besedil ni primeren. Verjetno tudi verjamete, da se takemu načinu izogibajo pisci besedil. Vse to je sicer res, vendar že ob bežnem pogledu slovenskega spleta vidimo, da je večina aplikacij ali spletnih strani napisana prav na tak način. Predvsem to drži pri aplikacijah, ki so nastale ljubiteljsko ali v ekipi niso imeli vloge pisca besedil. Pogosto do razhajanj pride že zato, ker besedila pišeta dva pisca, ki se pred tem nista sporazumela o načinu pisanja. Pogosto gre v takih primerih za dva razvijalca (ali več), ki jima je pomembno, da zadeva deluje, manj pomembno pa je, da komunicira usklajeno. Drug primer, kjer se pojavlja mešano stanje jezika, pa je še posebej zanimiv. Imenujem ga 'vikanje iz strahu'. V teh primerih aplikacija uporabnika v vseh običajnih primerih tika (npr. klikni tukaj, oglej si ponudbo, ipd.), ko pa pride do napake ali izjeme, pa ga začne strogo vikati (npr. vpisali ste napačen naslov, ali res želite nadaljevati, ipd). Na uporabnika ima to seveda slab vpliv, saj (podzavestno) ob napaki doživi občutke spoštovanja, ki ga prej ni čutil (ali pa zahteve po spoštovanju, na kar se običajno odzove z uporom).

Ali naj uporabnik aplikacijo tika ali vika?
Seveda gre komunikacija v obe smeri, zato je tudi prav, da se vprašamo, kako naj uporabnik komunicira v smeri proti aplikaciji? Naj jo nagovarja s tikanjem ali z vikanjem? V tem primeru je praksa v slovenskem jeziku pokazala, da nimamo težav, če aplikacijo tikamo. Tako so ukazi za aplikacije namesto "tiskajte", "iščite" ali "shranite" kar preprosto "tiskaj", "išči" in "shrani". Na te oblike smo se navadili in jih v celoti sprejemamo, zato tudi ne prihaja do napačne ali mešane uporabe.

Kakšen je torej pravilen način?
Pravilni način seveda določite sami - ravno tako kot v fizičnem svetu se tudi pri komunikaciji preko aplikacij ali spletnih strani sami odločite, kakšno mero spoštovanja ali prijateljstva boste izkazali uporabnikom. Naše priporočilo je, da naj uporabnik aplikacijo vsekakor tika, kot je splošno sprejeto, aplikacija pa naj uporabnika vika. Tak način se je izkazal kot primeren pri večini aplikacij. Če se trudite, da bo vaša aplikacija 'mladostna' ter nagovarjala 'prijatelje', pa bo verjetno boljši način komunikacije preko tikanja.

Imam pa še en nasvet, ki je vreden več od same odločitve: kakorkoli se boste odločili, držite se svoje odločitve in bodite pri njeni uporabi konsistentni.

26. slovenski knjižni sejem

2010-12-01T07:31:00.000+01:00

Danes v Cankarjevem domu opira svoja vrata 26. slovenski knjižni sejem, največji slovenski dogodek za ljubitelje in kupce knjig. Sejem se bo odvijal med 1. in 5. decembrom, odprt pa bo vsak dan med 9. in 20. uro. Na sejmu se bo predstavilo okoli 100 razstavljavcev. Omenim naj še, da ima Ljubljana v letu 2010 laskavi naziv svetovne prestolnice knjige.

Vstop na sejemsko prireditev je za vse obiskovalce brezplačen. Vabim vas, da si vzporedno z ogledom sejma in pred nakupom tujih knjig pogledate tudi ponudbo naše spletne knjigarne bestseller.si. Velika verjetnost je, da boste iskano tujo knjigo našli, saj naša ponudba obsega že 400 tisoč različnih knjig. Naše cene so zelo konkurenčne, zato obstaja tudi velika verjetnost, da boste želene knjige naročili pri nas.

Naročanje knjig iz tujine brez uporabe kreditnih kartic

2010-11-15T16:33:00.001+01:00

Slovenski bralec, ki želi naročiti tuje knjige, ima za to kar nekaj možnosti. Najbolj pogosta možnost je nakup knjig preko spletne knjigarne Amazon.com, kjer so cene knjig precej ugodne (drugih artiklov, ki so sicer tudi zanimivi, v Slovenijo ni mogoče naročiti). Objavljeni ceni je potrebno prišteti še stroške dostave in carine, saj knjige pošilja ameriški Amazon. Zato kar nekaj bralcev raje naroča pri 'evropskih' Amazonih, npr. Amazon.co.uk ali Amazon.de. Stroškov carine tukaj seveda ni, saj knjige pošilja podjetje iz EU, kjer se blago zaradi skupnega evropskega trga ne carini. Cene knjig v evropskih Amazonih so nekoliko višje ad amriškega, ostanejo pa še stroški poštnine, ki so kljub bližini držav, iz katerij se knjige pošiljajo, kar visoki. Poleg najbolj znane knjigarne obstaja še nekaj drugih, npr. Bookdepository, ki ponuja brezplačno poštnino, ali Abebooks, ki ponuja knjige več prodajalcev. Pred nekaj meseci je podjetje Mihov.com spletne storitve d.o.o. slovenskim bralcem ponudilo novo spletno knjigarno Bestseller.si, ki preko že omenjene knjigarne Bookdepository omogoča naročilo knjig po zelo konkurenčnih cenah ter brezplačno dostavo v Slovenijo.

Vse omenjene spletne knjigarne pa imajo med seboj nekaj skupnega, in sicer načine plačil. Za uspešen nakup mora biti kupec imetnik katere izmed kreditnih kartic (najbolj razširjene v Sloveniji so Mastercard (Eurocard), Visa, Diners in American Express), ob nakupu pa mora številko kartice zaupati prodajalcu. V Sloveniji kreditne kartice še niso tako razširjene med kupci, kot v tujini, pa tudi marsikdo kljub varnosti nakupa ne zaupa toliko, da bi na spletnih straneh vpisoval številko svoje kartice.

Ker je kupcev, ki jim je plačevanje preko spleta še preveč tvegano, veliko, smo v podjetju Mihov.com d.o.o. razvili edinstven način, preko katerega lahko kupujete knjige iz tujine s preprostim nakazilom sredstev na račun slovenskega podjetja. Namesto vpisovanja številke kreditne kartice uporabite svojo spletno banko ter opravite nakazilo, kot ga za plačevanje drugih položnic. Knjige bomo za vas naročili takoj, ko prejmemo plačilo.

Postopek je preprost: obiščite spletno knjigarno Bestseller.si, izberite želene knjige, ter nam seznam pošljite po elektronski pošti. Pripravili bomo predračun, in ko ga plačate preko spletne banke, takoj naročili knjige na vaš naslov. Knjige so iz Velike Britanije običajno dostavljene v 4 - 6 delovnih dneh.

Izkoristite priložnost spletnega nakupa knjig iz tujine tudi v primeru, ko ne želite vpisovati številke kreditne kartice! O novosti obvestite svoje prijatelje, najboljše kar preko skupine Bestseller.si v družabnem omrežju Facebook.